Zoran Pevec: Žival, ki obljublja*

Si človek, si bog, si žival,

krvni sorodnik, baobab sredi otoka,

steklena trava, kamnita veja,

prijateljica, ki bolna čaka v postelji …

Zgodnja jesen je, sonce bolj daleč,

lena svetloba se razteza preko pokrajine;

če bi dobro prisluhnil,

bi slišal, kako pade oblak za sosednjo hišo.

Spočit bi odprl okno,

se zazrl do roba parkirišča pred blokom

in v dimenziji govorice

bi si zaželel avtobiografsko preteklost

z dobro mero fantazmagorije v naročju,

z morda nekoliko trpečim pogledom,

a s kančkom cinizma na robu ustnic.

V patološkem stanju subjektivne norije

bi svoji senci omenil večnost,

a žival, ki obljublja,

je tudi polna laži.

 

*F. Nietzsche, Genealogija morale.

Zoran Pevec
Latest posts by Zoran Pevec (see all)