“Si prepričan, da želiš biti moj tekmec?” Črno Ogrinjalo ne more biti bolj podobno somraku. Naprsnik mu je padel med črte strel, medtem ko so gmote oblakov zašle v meglo kot lebdeče ledene gore, še malo in visoka plima si bo pokorila vse.
Zelenortski otoki, Kajmanski otoki … tam je bog oceanskih tokov. Morali bi se zakrinkati v manto, če bi želeli zdrseti tam mimo po najgloblji gubi valov med kremno belo in turkizno zeleno in pustiti za sabo sled kot žarečo črto v iz globin dvigajočih se mrzlih tokovih, ki jo pušča za sabo ultravijolično pero.
Noben nima možnosti napram polžjemu življenju, zaznamovanem z lepljivo sledjo sluzi na kompasu časa. Toda sčasoma bo ogromna količina morske pene pometla po vseh koordinatah in zlomila urno kazalko. Občinstvo se bo glasno zasmejalo. Gre za običajno dielektrično okvaro – toda v tistem trenutku sta se Črno Ogrinjalo in Bela Obleka spopadla v zraku za letečo ribo!
“Življenjska doba burnice, razvpite ‘piratske ptice’, znaša več kot 35 let. V zraku lahko ostane tudi do 12 dni brez pristanka. Celo spi med letom. Toda že prvi sončni žarki jo zbudijo iz njenega zibajočega se spanja in že je pripravljena potopiti se in izmakniti hrano rdečenogim strmoglavcem ali drugim pticam, pa naj gre za ribe, lignje ali školjke.”
Utripajoče meduze so se dvignile iz globin kot brsteča javorjeva semena. Svetlejše od kitajskih lantern. “Zajahati veter in potovati na njegovem hrbtu.” Vzpenjajoči se topli zrak mu je ustvaril letečo preprogo.
“Ocean oddaja luminiscenco in na tisoče nemogočih želja.”
“Spomnim se tvojega obraza. Nekoč … pod mrkimi oblaki smo bili od zadaj osvetljene eschereške oblike. Bleščeči valovi, ki smo jih jezdili, so bili kristalni kot kosi smaragdov pod dikromatičnim filtrom. “
“Odpovej se poskusu pobega z natančnim sledenjem obrisom valov. Ustavi se! Rada bi govorila s tabo.”
Bela Obleka je hušknil mimo kot prikazen. Potem je strmoglavil, se nenadoma znašel ob boku nasprotnika, ga prehitel in prestregel od spredaj. Na gladini Indijskega oceana se je tančica noči stopila v orjaško sladkorno nit in rumena pritlikava zvezda se je zapredla v neke vrste bubo. Samo veter, dovolj močan, da razblini bližnji posnetek, bi lahko dokazal, da je skril nekaj rib.
Kako subtilni so bili z vremenom bičani goli grebeni, robovi brezmejne dežele! Tam je pristal s svojo belo obleko z dolgo vlečko in izginil izpred tekmečevih oči.
“Njegov prihod je bil veličasten: Bog oblakov je použil zemeljske žrtve in odbobnel nazaj v modrino, kjer njegova palača gospoduje prostranemu ozemlju …”
Kvantno stanje se je preneslo prehitro, da bi ga lahko zaznali.
Če bi v tistem hipu kdo odprl knjigo v kavarni, bi bilo to kot “Jam.gif”.
Iz angleščine v sodelovanju z avtorico prevedel Peter Semolič
- Xiaoyuan Yin: Lasuljar / 雅各宾鸽 - 25. 9. 2021
- Xiaoyuan Yin: Phaethon Aethereus (grahasti tropik) / 红嘴鹲 - 19. 9. 2021