1.
Treba je prestopiti duhovni prag, onstran katerega pisanje ni več ambicija, pač pa postane način bivanja, eksistenčna nujnost.
Dihanje.
Na tem temelju rase drevo notranje svobode in pomiritve.
2.
Minus deset. Sonce.
Zimski vzhodni veter izganja sneg z dreves.
H krmilnici je priletel dlesk, nevsakdanji gost.
Priletel je za trenutek, ampak moje oko ga je prav v tem trenutku opazilo, v tem in ne v drugem, ne prej, ne pozneje, debelkast, s sivim ovratnikom na tilničku, poskuša priti do zrnja v krmilnici in spet odleti, pa spet prileti, za to, da bi se umaknil na vejico jasmina, zaskrbljen, ker so tam že siničke in brglez.
Dober znak, si mislim. Takšen gost pa že mora nekaj spremeniti.
V konkretnosti, v dejavnostih, ki vežejo človeka s konkretnim in obratno, je voda življenja.
Postalo mi je žal stoletja, ki je človeku to odvzel.
Takrat smo osamoteli.
Postalo mi je žal homo faber.
Postalo mi je žal konkretnosti brez človeka.
In človeka brez konkretnosti.
3.
Najti spet prisotnost.
Najti spet prisotnost sveta, njegovo resničnost, realnost.
Najti spet lastno bivanje v vsakdanjem na-novo-prisotnostnjevanju sveta.
Najti samega sebe v vsakdanjem samouresničevanju se sveta.
Najti spet sveto vez besede z realnostjo, resničnostjo.
V življenju? V poezji? Je to še sploh mogoče?
4.
Adagio Gnossienne Satieja, prevzemajoče.
Ničesar ne razrešujoče.
Bilo ti je dano, bilo ti je odvzeto.
5.
Ko igraš ping-pong, včasih pride do t.i. „svinje”, na robu mize ali pa mrežice.
Kaj se takrat zgodi? Žogica nenadoma in nepričakovano spremeni svoj let in popolnoma zmede tega, ki jo hoče odbiti. Prenesimo to na teren poezije: nenadna sprememba smeri besede, njenega leta, njegove orbite, pesmi dobro dene, saj vpeljuje kak njen delček v območje izven dosega, v neulovljivost.
Sam imam tak pojav za nenadno spremembo usode/leta besede, saj jo uvaja na taka jezikovna področja, ki jo postavljajo na prag spoznanja, v stik z nevidnim in nerazumljivim. Tak način spoznanja je izven dosega znanstvenega ratia, dosega vsakdanje empirične, pragmatične izkušnje.
6.
Pesem je dar, nekaj kot izstrganje iz konteksta vsakdanjega bivanja, sprememba kolesnic mehanskosti in samodejne rutinskosti govora; je pretres duše, ob tem pa besedni eksces – kot da bi se to staro kljuse jezika od časa do časa spomnilo, da je nekoč bilo žrebe in takrat nenadoma ritne, vrže kopita ob stran
in zmagoslavno sune z glavo-pesmijo navzgor.
7.
Jalovi vzleti, jalovi napori.
/…/
Nejasno stanje v trenutkih pred ustvarjanjem je Goethe imenoval spet in spet obujani obup, Ahmatova pa predpesemski nemir.
Po predpisu molči ali piši pa
– kolikor rokopisov si nagrmadil, toliko jih uniči,
– kolikor napišeš, toliko črtaj,
– kolikor besed vzljubiš, toliko jih zasovraži,
– kolikor tujih pesmi si obsodil kot slabe, toliko napiši boljših,
– za kolikor tujih pesmi misliš, da so bleferske ali pa poljubne, toliko jih napiši
resničnih in svobodnih.
Izbral si prisluškovanje skrivnostim, torej zaupaj bolj molku kot govorjenju.
8.
Metafora je mnogooki jezikovni pojav. Skozi njo opažamo naenkrat, nenadoma. In čim bolj je vitalna, intenzivna, nasičena in polna, sočna in polnokrvna, noseča in izžarevajoča, trpka in trnjeva, čim bolj je medij, skozi katerega se izraža, tem bolj je zakoreninjena v bivanju.
9.
Pesnik mora biti sposoben sprememb, vaditi se v spreminjanju. Poezija je forma spremembe.
Poezija je znak spremembe v Drugega, v Drugo.
Czeslaw Milosz: kultura, ki je izključno umetniško-literarna, je neke vrste kletka, v kateri se odvija lov za lastnim repom.
10.
Pesem, ki je polna tega,
kar je več od nje same,
tega, kar izhaja iz nekonvencionalnosti,
tega, kar še ni ustaljeno, pa hoče to biti,
polna temnejšega,
polna jasnejšega,
to je poezija.
11.**
Krzysztof Kuczkowski: „Gre za več”.
Wojciech Kass: „Poezija dela prostore večje, kot so.”
Jarosław Ławski: „Tam kjer je Pesnik, je tudi več.”
12.
Moja domovina, ta največja, je življenje, dom, predvsem duhovni – knjižnica, fascinacija, popolnoma zagonetna – beseda.
*Od konca leta 2008 do 2016 je Wojciech Kass objavljal dnevniške zapiske v literarnem dvomesečniku „Topos”. Leta 2021 je njihov majhen izbor z naslovom Pisoča roka izšel v krakovski založbi Austeria.
**Ta dva pesnika in literarni kritik so del pesniške skupine, zbrane okrog revije „Topos”, ki izhaja v Gdansku.
Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka
- Wojciech Kass: Krize, krhanja - 4. 2. 2023
- Wojciech Kass: Govorile so ženske - 1. 2. 2023
- Wojciech Kass: Pisoča roka – fragmenti* - 31. 1. 2023