v živalskem vrtu ti ližem vrat
in žirafa naju začudeno gleda
pri kačah kjer to deževno dopoldne ni nikogar
ti grem spodaj s kazalcem
in iščem pot med hlačkami
pri kengurujih ovohavam prste
in dam tudi tebi malo
hihitaš se in zardevaš
in na avtobusu ko pomladni dež
tolče po pločevinasti strehi
te božam in šepetam in še naprej
ližem po vratu
zelo kmalu potem sva v moji sobi
in se slečeva ne da bi razpustila objema
najine mokre cunje dišijo po rožni dolini
in stari ljubljani in temačnem dvorišču med hišami
in črvivem parketu podnajemniške sobe
in po davnem letu devetinsedemdeset
in socializmu v izdihljajih in titu
in ukradenih knjigah poezije
zloženih na tleh ob modrocu ob oknu
in padeva naga med preprane rjuhe in sploh ne veva
kdaj sva popolnoma zlepljena zložena drug v drugem
in me poljubljaš in te poljubljam
in me z rokama primeš za lice
in v dlani vzameš najino poljubljanje
kot da se bojiš
da bo mimo
da bo drugače
da bodo poljubi
odleteli neznano kam
kot ptice
- Vinko Möderndorfer: Poljubi 1979 - 9. 3. 2016
- Vinko Möderndorfer: Odhod - 11. 11. 2015
- Pogovor z Vinkom Möderndorferjem - 17. 5. 2015