Zdaj vidim sprehajališče ob reki
Zelo staro
Z veliko stopnicami, ki se spuščajo do rečne obale
Vidim nekaj rečnih ladij, vlačilcev za prevoz
Težkih bremen in blaga
Nekateri so prišli od zgoraj z Rena in Donave, celo iz Hamburga
Nekateri iz Linza, Maribora, Pešte
Nekateri se spuščajo proti Iloku in Novemu Sadu
Nekateri bodo tukaj zagreznili
Rja bo razžrla njihovo železo
In služili bodo kot odlagališče dreka
Za rečne galebe
Ki jih je tukaj ogromno – čisto tako kot v Grassovem Lübecku
Lep, zares lep pejsaž
Dokler mislim nanj
Dokler mislim na rečni pesek
Na prod in trnje, ki obrašča obale
Na stare hiše čolnarjev, ljudi, zaposlenih v pristanišču
V Dunavskom Lloydu
Hiše, podobne podeželskim vilam, z mansardami in terasami
Z zastekljenimi verandami, iz katerih človeka gleda
Nagačena glava kakšnega merjasca, sove ali divjega petelina
In ribiški pribor prislonjen v kotu
Ob polici s kozarci kislih kumaric in steklenico žganja
Počutim se prijetno
Ko mislim na zvok prehajanja, drdranje lesenega vozička
Ki ga potiskajo tisti
Ki zbirajo star papir
In ga vozijo v odkup
Na bezgove grme, ki jih je v tem delu veliko
Na visoke jablane
Na topole
Na umazane otroke, ki sedijo na deblih žalujk
Nagnjenih nad to reko
Na človeka, ki vrti pedale kolesa
In z neprijetnim škripanjem
ustvarja osamljen
zvok na praznem mostu
In še na kakšne stvari
Počutim se prijetno
Pozabljam vse neumnosti
Obsedenost z družbenimi vlogami in pozicijami
In se oddaljujem od teh prevar
Kakor se šoja oddaljuje od vetrovnih in hladnih predelov
Na katerih ni mogoče splesti prijetnega gnezda

Prevedel Kristian Koželj
 

• About
• Latest Posts

Tatjana Gromača

Tatjana Gromača (Sisak, 1971) je pesnica, prozaistka in publicistka. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije. Med leti 2000 in 2017 je delala kot novinarka, poročevalka in kolumnistka za Feral Tribune in Novi list (Reka) s poudarkom na kulturi in umetnosti. Od leta 2017 deluje kot samostojna književnica in kritičarka. Je članica Hrvaškega društva samostojnih umetnikov. Redno sodeluje s Tretjim programom hrvaškega radia s predstavitvami knjig, eseji, potopisnimi zgodbami ter članki o humanistiki. Na portalu prometej.ba objavlja književno rubriko »Ljudje in knjige« ter kolumne na portalu autograf.hr Po besedilu njenega kratkega romana »Črnec« je Hrvatsko narodno kazalište iz Reke leta 2009 uprizorilo predstavo. Za roman »Božanski otroci« je leta 2012 prejela nagrado Ministrstva kulture Republike Hrvaške »Vladimir Nazor« za najboljše prozno delo, leta 2013 pa nagrado Jutarnjeg lista za najboljši roman leta. Njena dela so prevedena c angleški, nemški, italijanski, češki, poljski, slovenski, makedonski in bolgarski jezik. Bila je prejemnica štipendije berlinske Akademie der Künste. Živi v Istri.

Latest posts by Tatjana Gromača (see all)

• Tatjana Gromača: Na nasipu, ob izvoru zdravilne vode - 13. 8. 2023
• Tatjana Gromača: Rečni predel - 6. 8. 2023