nebo ostro zamejuje
in ukrivlja zemljo
poglablja jo
brez cest osvobaja njene poti
svetilke se objemajo
v zavetju parkirišč
to je edina luč, ki jo poznam,
rumeno obarva pogled, zameji temo:
noben duh ne bo prišel med te avtomobile
nihče čez mero praznoval
se okoli tvoje hiše igral
s kostmi živali in peresi
na potovanje prežijo letala
reke, ki so jih zvile nevihte.
edina pot je skriti šepet zarij
sprejmeš ga le, če o njem govoriš tiho
kot to počneš z mano, ne da bi vedel,
in ob šepetu zaplešejo tisti, ki živijo v njem
ta majhen prostor
se razliva v svet
let se začne pri nama
Prevedli Cvetka Bevc in Kristina Jurkovič
(pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice Hiša v Ljubljani II / Casa a Lubiana II, ki se je odvila 14. oktobra 2017 v soorganizaciji Kulturno umetniškega društva Poiesis in bloga La Casa di carta / Papirnata hiša v dvorani KULT3000 v Ljubljani)
- Sandro Pecchiari: severni sij - 21. 11. 2017
- Sandro Pecchiari: Panta rhei os potamòs - 27. 6. 2016