O, da – Da, za: Ne! Oda
v obliki vodnjaka, tudi ko se ne sme
– Toronto, Ontario, Kanada –
nepristajanje (poletje iz pesmi).
Dragi,
kontinenti so ločeni z vodo,
naši vložki vse tišji in tanjši,
vojne bolj pitne, ko plujejo z ladjo,
meči hrbtenice vidno manjši.
Draga,
največji rasisti so tisti,
ki v vsem vidijo rasizem.
Največje kurbe so tisti,
ki v vsaki kurbi vidijo kurbo.
Največji strahopetci so tisti,
ki v vsaki bitki vidijo vojno.
Največji izdajalci med nami
so tisti veliki – največji.
A jaz:
Vonj jezika na duši,
pogled ustnic na poti,
glas ognja na grlu …
Vse moje iz maternice v nama,
a Jaz –
čakam, da končaš, da končam …
Dragi,
diham tvojo kri iz svojega trebuha,
pijem svoje oči iz glasnega tuša,
grizem najina jezika iz živega mraka
in smejem se, dragi, smešna je najina duša.
Draga,
največje ljubezni so tiste,
ki iz prsi srce v glavo.
Najsvetejši so tisti,
ki gromko pod gromom: Življenje!
Največji nasmehi so tisti
glasni v nas – najtišji.
Največji junaki so tisti,
ki iz nečesa v nič: Svetloba!
A ti:
Oči v vonju oblakov,
stopala v pogledu vratu,
prsti v glasu vretenc …
Vse tvoje iz postelje v nama,
a Ti –
želiš, da trajam, da trajaš …
Dragi,
črnica je zadavljena s svobodo,
vložki so vse bolj čisti, vse močnejši ,
vojne erotične pod modrim svodom,
še jok bi polizala, dragi, joči.
Draga,
najvišje sreče so brez kruha,
najvišje resnice brez prtljage,
najvišje vrednote brez neba,
najvišje ječe brez verige.
A midva:
Ne bereva gnezda,
ne razpihujeva novic,
ne maževa solz …
Vse najino iz naju v nama,
a Midva –
ljubiva se, ker se ljubiva.
Dragi, Da – je kot jama živega apna.
Draga, da: Ne je lepa beseda.
Prevedel Peter Semolič
- Prvoslav Vujčić: Nepristajanje – vol. 33 - 15. 5. 2015