Petra Koršič: Ciprese

Ciprese I
 
vdih
v
nevidnem
 
izdih
se
vidi
kot
orošeno
steklo
avtobusnega
okna
 
za njim
deček
 
 
Ciprese II
 
fantek
iz sirotišnice
stoji
med tiri
železniška
postaja
 
postaja
vojna
sirota
 
med tem
ko se
z nasmehom
predstavlja
nam
na drugi
strani
ekrana
moledujem
da bi pomagala
potešila
sebe
 
Ciprese III
 
Lilijin
oče
Rus
Lilijina
mama
Ukrajinka
Lilijin
očim
prebolan
za vojsko
premlad za
na Madžarsko
 
absurd
teče
nov
krog
pot
na
Slovaško
 
čakava
kam
jima
greva
naproti
 
Ciprese VII
 
ni ga
in ga ni
 
ne dežja
da odreši
sušo
ne vetra
da razpiha
pritlehnost zla
niti da zapiha
v jadra
 
ni
 
Ciprese VIII
 
vse bolj
postaja
vsakdan
prepoln
kopičenja
vse bolj
vsakdanje
 
petletni otrok
s plastično vrečko
opotekavo
stopa
sam
čez mejo
 
prizor
se vrti
vse
na
o
krog
vse
dni
ves
čas
 
ko čakamo
 
Ciprese XXVIII
 
sneži
ni sneg
drobne
snežinke
so
 
vsaka
pade
na točno
določeno
površino
 
v tem
spustu
sta
dva
duša in to
na kar pade –
ta vez!
 
 
 
                                                                        Ljubljana, marec 2022

Petra Koršič