Ciprese I
vdih
v
nevidnem
izdih
se
vidi
kot
orošeno
steklo
avtobusnega
okna
za njim
deček
Ciprese II
fantek
iz sirotišnice
stoji
med tiri
železniška
postaja
postaja
vojna
sirota
med tem
ko se
z nasmehom
predstavlja
nam
na drugi
strani
ekrana
moledujem
da bi pomagala
potešila
sebe
Ciprese III
Lilijin
oče
Rus
Lilijina
mama
Ukrajinka
Lilijin
očim
prebolan
za vojsko
premlad za
na Madžarsko
absurd
teče
nov
krog
pot
na
Slovaško
čakava
kam
jima
greva
naproti
Ciprese VII
ni ga
in ga ni
ne dežja
da odreši
sušo
ne vetra
da razpiha
pritlehnost zla
niti da zapiha
v jadra
ni
Ciprese VIII
vse bolj
postaja
vsakdan
prepoln
kopičenja
vse bolj
vsakdanje
petletni otrok
s plastično vrečko
opotekavo
stopa
sam
čez mejo
prizor
se vrti
vse
na
o
krog
vse
dni
ves
čas
ko čakamo
Ciprese XXVIII
sneži
ni sneg
drobne
snežinke
so
vsaka
pade
na točno
določeno
površino
v tem
spustu
sta
dva
duša in to
na kar pade –
ta vez!
Ljubljana, marec 2022
Petra Koršič: Ciprese
Latest posts by Petra Koršič (see all)