Petra Kolmančič POEZIJA

Petra Kolmančič: Kako ostati zvesta

Lahko mi verjamete, zvesta ženska sem.
 
Zvesta svoji frizerki, čeprav mi ob dneh,
ko izve, da se bo njenemu možu
delo spet zavleklo pozno v noč,
v lasišče zabada glavnik kot da bi mi v glavo
želela zabosti vile.
 
Zvesta svojemu mesarju, ki mi vsak kos mesa
zavije vključno z neokusno pripombo,
ki namiguje na mesene zadeve kakšne druge vrste.
 
Zvesta svojemu moškemu,
uničujoči dialektiki vojne in erosa
na bojišču najine bližine,
ki moje srce počasi spreminja v kadaver srca.
 
Lahko mi verjamete, zvesta ženska sem.
 
Zvesta svojemu večnadstropnemu srcu,
različnim podnebjem v vsakem prekatu,
zaradi katerih se včasih ne zna izreči samo zase.
Zvesta njegovim globinam in višinam,
čeprav so strašen kraj.
 
Zvesta svojemu plemenu, rodu –
kaj in kako in kdaj in kje so se izrekli,
je šlo tudi skozi mene,
z njimi sodiham naprej,
čeprav mi prav oni
s prostodušno zaupnostjo krvi,
ki ni voda,
prste zadirajo najgloblje v boleča mesta
in niso nikoli popolnoma zadovoljni
z jakostjo bolečine,
ki jo ob tem čutim.
 
Zvesta svojim otrokom,
ptičem goličem,
ki jim svet polagam prežvečen
v odprte lačne kljune,
da si bodo potem od njega vzeli sami:
zlato zrnje, rdeče črve ali mrhovino.
 
Zvesta svoji resnici,
čeprav sem ji že zdavnaj vzela nedolžnost,
in sva si preblizu,
in kar nam je preveč blizu,
nas ne zadeva več.
 
Lahko mi verjamete, zvesta ženska sem.
 
A kako ostati zvesta,
ko neizprosna resničnost
sproti izkrivlja besede, podobe, dejanja?
Ko skušam uskladiti
tisto, kar vem, s tem, kar sem?
Ko sem čez dan cela,
noč pa me razkroji v osnovne delce,
zato včasih ne vem,
ali sploh lahko jamčim sama zase?
 
Lahko mi verjamete,
zvesta ženska sem.
In zvesta ženska se mora ves čas spopadati
z vsemi oblikami zvestobe in nezvestobe,
da lahko ostane zvesta
svoji podobi
zveste ženske.
 

Petra Kolmančič
Latest posts by Petra Kolmančič (see all)