Alenka Jensterle-Doležal je pesnica, znanstvenica, ki se med drugim ukvarja z zgodovino slovenske ženske poezije, prozaistka, esejistka in profesorica, ki živi in ustvarja v Pragi.
Leta 1983 je diplomirala iz slovenščine, primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, magistrirala je iz slovenske književnosti (1989) in na isti fakulteti leta 2000 doktorirala z disertacijo o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Že več kot dvajset let predava slovensko književnost in slovanske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Izdala je več znanstvenih monografij in članke v slovenščini, češčini in angleščini.
S poezijo se ukvarja kot znanstvenica, kot avtorica in kot graditeljica mostu med Slovenijo in češko.
Kot znanstvenico jo zanima obdobje moderne, ki ga je, med drugim, raziskovala v delu Avtor, tekst, kontekst, komunikacija : poglavja iz slovenske moderne (Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2014), posvečala se je fenomenu mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder ter temi ženske in smrti v slovenski književnosti. Njeno najnovejše znanstveno delo, zapisano v angleščini, pa govori o slovenskih pesnicah iz obdobja moderne in nosi naslov Slovene Women Writers at the beginning of the 20th Century. Je tudi urednica in sourednica dveh zbornikov in dveh skupinskih monografij (zadnja je o Ivanu Cankarju).
Izdala je šest pesniških zbirk (eno v češčini): Juditin most (1991), Pokrajine začetka (1993), Přeludy (Prividi, 1996), Zapisi za S. G. (2006), Pesmi v snegu (2012) in Nostalgične pesmi (2018).
S prvencem Juditin most je Alenka Jensterle-Doležal suvereno vstopila v slovensko pesništvo. Njen pesniški svet se razteza od Portugalske do Irske in Prage, od Aristotela do Whitmana, vso materijo pa spretno stke v pesmi, ki odsevajo njen notranji svet in ga postavljajo ob bok zunanjemu. Pridih Walta Whitmana lahko zaznamo tudi v avtoričini drugi zbirki Pokrajine začetka. Tudi tu zaznamo intelektualno širino in pesniško subtilnost, ki ju je pesnica v primerjavi s prvo zbirko še razvila in poglobila. Lahko bi rekli, da sta si ti dve zbirki blizu ne samo po času nastanka, ampak tudi po jezikovni, tematski in izrazni plati. Drug sklop pesmi v slovenščini pa tvorijo zbirke, ki so nastale po nekajletnem premolku, kar se tiče pisanja poezije v slovenščini. V tretji zbirki Zapisi za S. G. je Alenka Jensterle-Doležal naredila korak drugam, a vendarle ostala zvesta svojemu izrazu, sugestivni in privlačni moči svojih pesmi. Ukvarja se s temami, kot so smrt, bolečina, tema, tesnoba. Pesmi te zbirke so prepričljive, avtentične, preproste in komunikativne, da jim zlahka sledimo in se skupaj z avtorico potapljamo v njene pesniške svetove. Motivika četrte zbirke v slovenščini Pesmi v snegu je tudi (morda v manjši meri kot v prejšnjih zbirkah) vezana na okolje in potovanja. Pojavljajo se sicer opisi pokrajin Kanade, Egipta in srednjeevropskih mest, veliko več pa je nedoločenih krajev, ki bi jih zlahka postavili kamorkoli. Tudi v tej zbirki se avtorica navezuje na številne filozofe, slikarje, skladatelje in literate. A tudi tu ne gre za citiranje zaradi citiranja samega, ampak za navezovanje na njihova življenja in dela in ustvarjanje novega, avtorici lastnega izraza. Pesničina zadnja zbirka nosi naslov Nostalgične pesmi. Tudi tu avtorica potuje – med Agadirjem, New Orleansom, Chicagom. Ko potuje, ne pripada nikomur. Spominja se stare mame, pripada sestri. Dolgo pesem posveti Tomažu Šalamunu. Teme te zbirke so njene, a tudi od vseh bralcev, ki se zato z njimi zlahka identificirajo.
V svoji poeziji pesnica Alenka Jensterle-Doležal obravnava isto tematiko, jo nadgrajuje, z vsako zbirko odstira nove plasti in nove poglede nanje. Izraz je preprost, prepričljiv in privlačen in nas nevsiljivo povabi in popelje na potovanja po realnem, literarnem, filozofskem svetu, odpravimo se na potovanje v času in prostoru, vmes pa se potopimo še v tolmun pesničine domišljije in duše.
Alenka Jensterle-Doležal se s poezijo ne ukvarja samo kot znanstvenica in avtorica, ampak tudi kot promotorka slovenske poezije na Češkem. Tri leta je bila v Pragi glavna organizatorka pesniškega festivala Mladi mesec – festivala slovenskih pesnic na Češkem (2015, 2016 in 2017). Udeleženke tega festivala so predstavljene v slovensko-češki antologiji pesmi Mladi mesec. Za svoje delo na področju poezije in povezovanja med Češko in Slovenijo je leta 2017 prejela nagrado mira, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra PEN.
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS
- Neža Vilhelm: Pogumno pričevanje in iskanje lepega - 15. 8. 2024
- Pogovor z Irino Starovoyt - 13. 8. 2024
- Neža Vilhelm: Januar v paradižu Petre Bauman - 22. 2. 2024