v ozadju mojega očesa ležijo mirni oblaki
raztegnjeni v nedogled kot po jutranjem prebujenju
ko razgibavam toplo telo iz nočne otopelosti
in preganjam napeti mir iz kosti in mišic
v ozadju mojega očesa se ogleduje žalost ulic
tlakovanih z revščino in obkroženih z drevoredi bede
najhujša oblika nasilja je revščina
je rekel Gandhi
in napisal stavek na kante za smeti
ponoči so mu sledile horde lačnih umetnikov
z nahrbtniki polnimi sprejev in prekrasnih grafitov
le iz njih je špricalo veselje po fasadah
trenutki evforične kreativnosti so trajali kot mavrica na nebu
v ozadju mojega očesa se vidijo le grde pege družbe
najrevnejši sloji so ženske in otroci
pravijo statistike
oni prosijo ali se mečejo na železniško progo
proga pa je hladna trda in neusmiljena
v ozadju mojega očesa raste tumor strahu
v njem se nalagajo drobci nasilja in brezčutnosti
podobe apokalipse
kopice rok brez teles in brez imen
ki se tepejo tepejo tepejo
v ozadju mojega očesa je zraslo temno ogledalo
črna luknja ki je vse vsesala
Prevedel Marko Skok Mezopotamsky
- Nada Crnogorac: Oko - 6. 11. 2015