pravijo da je Roald Amundsen
kot otrok
po zimi spal pri odprtem oknu
se pripravljal na to kar bo storil štirideset let kasneje
Robert Scott se je učil jahanja
ko sta se spustila v tekmo za južni pol
so novice o njima
ostale ujete v zamrznjenih ovratnikih
življenje je bilo odvisno od suhih nog
petnajst let kasneje
na nasprotnem koncu zemeljske oble
je Amundsen dojel
da njegovo zrušeno letalo
ne bo najdeno
tako kot sam ni našel svojega italijanskega prijatelja
tako kot je Scott zamudil
glasno je zaklel
zamižal
z naporom osvobodil
nasmešek ledu
spomnil se je da bo mesto kjer leži
še naprej potovalo z njim
očital si je samo to
da je ob dotiku južnega pola zabil vanj zastavo
na drog bi moral obesiti odejo
poleg pustiti rezervne čevlje
polne prepečenca
in malo suhega mesa
Prevedel Peter Semolič
- U hrvatskoj poeziji iz slovenske kulture - 15. 12. 2017
- Mladen Blažević: Poslednji tasmanski tiger / Posljednji tasmanijski tigar - 1. 10. 2017
- Mladen Blažević: Beločnice - 28. 9. 2017