Šipci bodo torej zmeraj hoteli

pesmi o Šipcih. V to sem prepričan.

Šopci bodo hoteli brati o Šopcih.

Pesmi Etiopcev so, kot vemo, temnopolte in širokonose.

Tračanov – pegaste in rdečelase. Ko bi krave in konji

pisali pesmi, bi njihove pesmi imele vsaka štiri noge.

Šepci in Šapci so odkrili v sebi haploskupine.

Nekaj kot zgrbančenja na kromosomih.

Izhajajo iz starodavnih bojevitih ljudstev.

Saj vendar ne iz nekakšnih kmetavzov. Punce,

podobno kot lulčkov, verjetno nimajo haploskupin.

Po tolikih stoletjih, ko je hrumel, kdor je le hotel,

po teh ravninah in z dolin navzgor, tu res vsaka

ima lahko na kromosomih karkoli. Prikazujejo se

v vseh mogočih velikostih, oblikah in odtenkih

in mi mešajo glavo, oj, Miloš. Če premislim,

je to skoraj boljše. Zato, ker so vse podobno lepe

(so lepe!), si morajo kaj izmisliti, da bi se razlikovale.

Recimo: ah, te Šipke imajo lepe čipke.

Šopke – so zapeljivke. Šepke – prefinjene. In tako

naprej. Rade pravijo: me ____________________

smo takšne in takšne. Ti človek pa si beli glavo in piši pesmi

za Šipce.

Prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka in avtor

• About
• Latest Posts

Miloš Biedrzycki

Miloš Biedrzycki, roj. 1967 v Kopru, poljski pesnik z mnogimi zbirkami za sabo, od leta 1993 do zadnje iz leta 2013 (Porumb – to je romunska beseda, s katero – in drugimi - se je srečeval na delu v Romuniji. Od tam izvira tudi persona-pesnik Porumbescu. Tu prevedeni verzi so prav iz te knjige).

V Sloveniji je prvi izbor njegovih pesmi izšel (poleg italijanskega prevoda in izvirnika) v trojezični zbirki »Sonce na asfaltu« (2003), drugi pa leta 2013 (Vrlina špargljev). Razen teh prevodov ima pesniško knjigo v ZDA (2010), posamezne pesmi pa so bile prevedene še v angleščino, španščino, katalonščino, italijanščino, nemščino, ruščino, arabščino, češčino, litovščino, slovenščino, srbščino in turščino.

Foto (c) Karina Stempel

Latest posts by Miloš Biedrzycki (see all)

• Miloš Biedrzycki: Porumbescu po sledovih Herodota - 19. 2. 2016