Milan Šelj: ***

Na metroju na poti domov otrok
v vozičku, star morda leto in pol.
Ženska ob njem na mobilnem telefonu,
potopljena v nek drug, virtualni svet.
Popravi mu tablico; nasloni jo
in pripne na držalo vozička pred njim,
da ne bi zdrsnila na tla.

Otrok kodrastih las gleda risanko;
z ekrana slišim glasove,
ki vreščijo z ameriškim naglasom.
Njegov obraz je nenavadno odrasel,
potem pa se skremži in se zakrohota;
spozabi se in vtakne rožnati palec v usta
in ga začne strastno sesati.

Sedem na edini prosti sedež
v vagonu. Poleg brezdomke,
ki leži sključena čez dve sedišči,
naslonjalo za roke prelamlja
na dvoje njeno suhljato telo.
Nihče ni sedel na prosti sedež
poleg nje; neprespano bitje se prevaža,
zvito v fetus položaju, po brezkončni zanki
londonskega overground sistema.

V neudobju se premika in vzdihuje:
Oh, shit!

Potem se mukoma dvigne
in skuša poiskati udobnejši položaj.
Komaj odpre oči in me za delček sekunde
ošine s pogledom.

Are you alright, darling?
jo vprašam.

Ne odgovori mi.
Njen obraz je izmučen, brez izraza,
ko zapre oči.

About
Latest Posts

Milan Šelj

Milan Šelj, rojen 1960, je komparativist, sociolog, prevajalec in publicist. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Doslej je izdal pesniške zbirke: »Darilo« (Lambda, 2006), Kristali soli (Lambda, 2010), Gradim gradove (Lambda, 2015) in Slediti neizgovorjenemu (Lambda, 2018), ki je izšla tudi v angleščini, Draperije v neslišno (samozaložba, 2022) in Jezik je ključ (Lambda, 2023). Kot dopisovalec je sodeloval v knjigi pričevanj Drugačna razmerja (Mladinska knjiga, 2010). Izbor njegovih pesmi za otroke je izšel leta 2012 pri projektu Tudi pesnik je zaklad, malim in velikim otrokom pa je posvečena tudi zbirka nagajivih in igrivih verzov Kosmatice (Zala, 2020). Njegovi prevodi pesmi pa so izšli v antologiji sodobne evropske gejevske poezije »Moral bi spet priti« (Lambda, 2009) in v tujem revijalnem tisku.

Foto (c) Robert Taylor