Zdravo, v redu sem, dobro se imam,
hočem reči, da posedam, kadim,
v resnici ne razmišljam o tebi
ali kom drugem. Zabavam se s
stvarmi, recimo s papirjem in tem, kako se ga da
uporabiti za to ali ono. Za črke – to je en
način – ampak samo eden od mnogih. Pravijo,
da morajo črke komunicirati, vendar pa so
le delček komunikacije. Samo zvok
ni dovolj. Čeprav me nekatere črke
zelo vznemirjajo. Predvsem samoglasniki,
dolgi in čustveni. Niso ravno
kriki, vendar skoraj. Bolj stoki
kot kriki. Hudo mi je, ko se
končajo, podobno bi morala obstati tudi pisma
iz različnih vrst papirja, kot bi moral
papir iz katerega se zvija cigarete. Molim
zanj, da bi še naprej gorel, vendar
nič, kar gori ne traja dolgo.
Vsaj ne na papirju. To ni nek večni
plamen ali kaj tako plinastega ali
pomembnega. Pravopis je važen samo
pri komunikaciji; pa še takrat ni
zares nujno, da je pravilen.
Prevedel Tone Škrjanec
- Matvei Yankelevich: Epistolarna pesem - 25. 3. 2016