Več kot besede štejejo tišine,
tisto, česar ne izrečeš, premikanje
prstov, zlo in dobro združena
v istem stavku, ki pove
povsem drugo zgodbo, in vendar mi govori tako
dobro, da prepoznam že skoraj vsak
tvoj dih, razpoko glasu,
vsak stok, obup, jok.
Tisto, kar ne izrečeš, napolni vsak sončni zahod,
obarva tovarniške hale, pokrije soline,
obleče avtovlake, premakne asfalt,
kot travna bilka, ki se vrašča v cement
(in prinese nekaj radosti na ta svet).
Prevedla Kristina Jurkovič
Italijanski pesnik Matteo Fantuzzi (1979) živi v mestecu Lugo di Romagna blizu Ravenne. Za prvenec “Kobarid” (2008, 2011) je prejel številne nagrade. Sodeluje kot urednik pri literarnih revijah, trenutno je koordinator italijanske revije Atelier, urednik za sodobno poezijo pri založbi Ladolfi Editore in sourednik spletne revije Mosaici škotske St. Andrews University. Je član žirije Premio Antonio Delfini in Premio Rimini. Njegove pesmi so bile objavljene v številnih revijah (Nuovi Argomenti, Il Verri, Yale Italian Poetry, Italian Poetry Review, Gradiva) in antologijah (med njimi Jardines Secretos. Antologa de la joven poesa italiana, Sial, 2009 in Poeti Italiani del Duemila, Palomar, 2011). Je ustanovitelj spletne strani UniversoPoesia, uredil je pesniško zbirko o pesništvu Emilije-Romanje “La linea del Sillaro” (Campanotto, 2006) in zbirko o pesniški generaciji, rojeni v osemdesetih letih, "La generazione entrante" (Ladolfi, 2011, 2014).
Foto (c) Daniele Ferroni
Latest posts by Matteo Fantuzzi
(see all)