Marko Skok Mezopotamsky: Ne zgibaj barčic, Ljubec

Ne zgibaj barčic, Ljubec!
 
Elegije mrtvih oči
zagrinjajo gladino morja,
 
grabijo za nedosegljivim soncem
in vse bolj nedostopno obalo.
 
Brez prestanka bledijo mrtve duše
angelov in smrtnikov,
 
jekajo zapoznele misli iz razvalin
bolečemrtvih jezikov,
 
amputirane zgodbe neutišanega
razčlovečenja.
 
Čutiš, kako je prenasičen s soljo
in do obisti zamorjen sleherni val?
 
Cefraj papir v bele rože, v jate rož.

Ljubec, v beli so vse barve,
 
je mavrični most za Onkraj.
Utopi z njimi vso neizmerno žalost,
 
brez pomisleka zasuj še mene.
Enaki smo, živi in mrtvi, tu in tam ljudje.
 
Cefraj papir v bele rože, v jate rož.
 
Ne zgibaj barčic, Ljubec!
 
(pesem bo objavljena v zborniku pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem”, ki izide marca 2017)

Marko Skok - Mezopotamsky
Latest posts by Marko Skok - Mezopotamsky (see all)