Marija Knežević: Humus

Mestne ženske si spomladi
Umažejo roke,
Sadijo
Lepše poglede z balkonov.
 
Zdaj je sonce
Na trgu s cvetličnimi lončki,
Pobarvanimi z vriskom
Barvne palete.
Nizkokalorični vzorci,
Učinkoviti zoper zimsko
Nakopičeno salo
Zdolgočasenega nespokoja.
 
Ko razstavijo cvetje,
Posadijo papriko,
Si živahno izmenjujejo
Recepte za ajvar
In kakšno pripombo,
Medtem ko opazujejo nas,
Nikjer posajene,
Napačne kupce.
 
Otroci niti letos
Ne pridejo iz Novega sveta.
Nič ne moremo!
Njihovo seme
Zdaj vre tam
Po mladih koreninah
Bodočih ozimnic
Navzdol.
 
Mestne ženske, dresirane,
Se ne pritožujejo, ne preklinjajo
Javno
Prekletih Havajev in Bahamov.
Tu so da delajo
In pričakujejo najboljše.
 
Ženske – oljke,
Zrasle ob materah
Z grenkobo njihovih maternic,
Mi, tujke,
 
Celo leto pobiramo sadove
Plamtenja nemogoče ljubezni.
Zrasle do kopnenja upanja,
Da drugačna kjerkoli živi.
 
Morske,
Na kopnem trpimo molče,
Prepričane, da bomo
Spet školjke,
Združene z odmevom v sebi.

Iz srbščine prevedla Dragana Bojanić Tijardović

Marija Knežević
Latest posts by Marija Knežević (see all)