Marija Knežević: Destinacije

Iz dnevnih časopisov,
Ki jim v grščini povsem točno pravijo efimerides,
Izvem, da se gladina morja hitro viša.
Po zaslugi evfemizma „človeški dejavnik“
Hitreje od stoletja resnično človeškega.
 
Maldivski otoki, na primer,
Po novem znanstvenem izračunu tonejo,
Hitro izginjajo in jih v
najboljšem primeru ne bo več čez 90 let
od dne, ko je bil presežek naklade
dnevnika na večer recikliran.
 
Novice vznemirjajo, le to počnejo.
Nenadoma začnem premišljevati,
Da sem si vedno želela obiskati Maldive.
In zdaj so to glavne sanje,
Ki so postale vprašljive z odstotkom
Uničenja za ta dan.
 
V senco lista propada koliba,
Do katere lahko pridem peš,
Takoj ko priznam očitno
Zastarani datum dejstva
O nujnosti evakuacije.
 
Naenkrat se izražam v pretekliku.
Tako sem si nekoč želela živeti tudi
Na primer na Maldivih.
 
Čutila sem, da me čaka nagrada,
Ko bom vse, kar nam je vsem znano, prestala
(Popularno „oddelala“)
Ravno na tisti plaži žadaste barve.
Med listanjem koral
Zaradi jasnega vetra v tišini
Spletenih slamnatih niti,
Zaradi nečesa le v tem spoju
Teles in peska, ki ni nikjer drugje tako bel kot tam.
 
En znanstveni podatek me je prikrajšal za
Goli stavek vztrajanja
Pri podaljšanem bivanju v zadušljivi
Čakalnici prihodnosti.
 
Kajti če bi kakšen čakajoči
Uvedel teror dolgočasne
Analize dolgočasnosti preteklih desetletij
Družbenih razmerij našega obora,
Če bi me napadle besede tipa politika,
Po zvezi, z najvišjega mesta, podražitev …,
Bi bilo dovolj reči:
„Pa kaj bi me to brigalo na Maldivih?!“
 
In nemudoma čutim blaženost
Planktona
Ali še ugodnejšega
Breztežnega stanja.

Iz srbščine prevedla Dragana Bojanić Tijardović

Marija Knežević
Latest posts by Marija Knežević (see all)