Mansour Noorbakhsh: Skodelica poljubov

Skodelica poljubov.
Paviljon samote.
Sebe začenjam ljubiti,
ko tvoje sanje preživijo
osamljenost vsakodnevne množice.
 
Sredi samotnega vrveža
si kupim vozovnico za odhod
proti pesmi.
Sedež za objemanje.
 
Reci uri, naj ponavlja tvoje ime,
ko bo začela oznanjati z zvonjenjem.
Šele takrat bo razburjenje izginilo.
 
Če tvoj pogled pusti sled
na robu moje skodelice,
je to dovolj, da zapustim tesnobno postajo,
se odpravim v smeri preživetja.
 
Prevedel Peter Semolič

Mansour Noorbakhsh