Ko sem eksplodirala
so moji lasje kakor obzorje
postali trak okrog Zemljinega
pasu. Spremenila sem se
v par nogavic
za južni pol.
Za severnega sem stkala
kapo in jamano*
iz niti svoje duše.
Drobir Zemlje se me je naveličal:
želel me je odtrgati
kakor star plašč. Obesila sem se
na njegovo brado, njegovo milost
ampak me je Zemlja vrgla v roke
vesolja. Postala sem
zvezda na nebu in zdaj
imam svoje mesto in svoje lastne
strasti in sem gostejša
z življenji kakor Zemlja.
*jamana: vrsta kurdskega pokrivala
Pesem je s pomočjo avtorice iz angleščine prevedla Lara Gobec
Latest posts by Kajal Ahmad (see all)
- Kajal Ahmad: Naslediti tri tisoč let - 11. 5. 2024
- Kajal Ahmad: Pusti si pasti! - 5. 5. 2024
- Kajal Ahmad: Ločitev od Zemlje - 5. 9. 2023