Tokratni zapis ni neposredno povezan z e-poezijo, se pa dotika tehničnih vidikov interneta, ki je izvorni oz. primarni medij e-poezije. Pred kratkim je izšla prva številka (angleške) literarne revije The Torist, prosto dostopna je na naslovu https://toristinkirir4xj.onion/.
Zgolj ob kliku na zgornjo povezavo se bo odprla stran, ki vas bo obvestila o tem, da vsebina ni dostopna ali da morda celo ne obstaja. .onion naslovi namreč pripadajo tako imenovanemu skritemu internetu, kriptiranemu, anonimnemu omrežju, ki za ogled potrebuje Tor brskalnik. Brskalnik je brezplačen, kdor uporablja Firefox bo tudi opazil sorodnost ali dve, saj gre za prilagojeno verzijo slednjega. Uporaba brskalnika in omrežja Tor še ne zagotavlja 100 % anonimnosti sama po sebi, gre pa za veliko bolj zasebno brskanje kot smo ga vajeni v z vohunskimi in sledilnimi sistemi prepletenega “običajnega” interneta, kjer je zabeležen vsak naš ogled in klik, predvsem v oglaševalske in prodajne namene (a ne nujno le za to), naša identiteta pa je vse prej kot neznana.
Kako se lahko poezija in e-poezija, ter s tem povezani diskurzi, predrugačijo v svobodnem, nereguliranem (oziroma samoreguliranem) in anonimnem okolju?
Foto: (c) Sunčan Patrick Stone.