Morda paradoksalno, a e-poezija v veliki meri ni izšla iz sočasnih modernističnih in postmodernističnih pristopov k poeziji. Ne zato, ker bi imela karkoli proti njim, prej zato ker je inspiracijo in svoje korenine našla v literarnem delu zgodovinskih in programskih avantgard. Prve so nakazale nelinearne smernice podajanja vsebin, druge medij, ki je to omogočal na načine, ki pred tem niso bili možni.
E-poezija ob tem ni zgolj enostavno prevzela že narejene metode avatgard, niti medija računalniškega sveta na nekritičen način. Združila ju je tako, da je nadgradila ta pristopa. Zavrgla je ne srž avatgard, njihove medije in kontekst pa vsekakor, preprosto zato, ker sama ni bila v istem kontekstu in medijih. Zavrgla je ne srž komputacije, njen izkoriščevalski in izključno komercialen del pa vsekakor.
E-poezija govori o osebni človeški izkušnji, poetično, s času lastnim jezikom in medijem, v obdobju kjer vsakdanjik posameznika v veliki meri določa splet informacijske tehnologije, njemu in njej prej nenaklonjen, a hkrati neizbežen, kot obratno.
Eden avtorjev e-poezije, ki izhaja iz omenjenih tradicij, je v Kanadi živeč Jim Andrews, negova dela najdete na vispo.com (namig: Arteroids).
Podoba: del ekrana vstopne strani Jima Andrewsa.
Foto: (c) Sunčan Patrick Stone.