Piše se davno leto 1952 in Christopher Strachey, zaposlen z razvojem takrat najbolj napredne računalniške tehnologije, najde čas, da napiše prvi literarni program v zgodovini. Program se imenuje “Loveletters”, njegov rezultat pa so generativna, spreminjajoča se krajša ljubezenska pisma.
Sicer na drugačni strojni računalniški opremi in prepisan v sodobnejši programski jezik vam lahko Loveletters še danes na ekran izpiše ljubezensko pismo, recimo v reimplementaciji Matta Sephtona: Loveletters. Svojevrsten poklon delu in z njim inspirirano delo ponuja David Link. Eno reimplementacij ponuja tudi Nick Montfort, dela reinterpretira J. R. Carpenter. Kot zagotovo še drugi, tukaj nenavedeni avtorji in avtorice.
Noah Wardrip-Fruin o delu napiše zanimiv teoretski članek: Christopher Strachey: The first digital artist?
Korenine e-poezije segajo dlje, kot bi morda pomislili ob današnjem zgolj na trenutni hip in trend usmerjen internet, kjer kot stalnica obstajajo le logotipi nekaterih največjih spletnih korporacij.
Foto: (c) Sunčan Patrick Stone.