upor prekletih frantza fanona in hatha yoga bks iyengarja
zreta s police v moji sobi, brezimna delovalca, živa kakor polh ali sova
ali nekdo na avtobusni postaji ob šestih zjutraj
mladenič teče v šolo, brkati moški v kuhinji in dekle, ki se vzpenja na goro nad dolino
ali ona druga, ki pritiska tipke na računalniku v pisarni na univerzi
stroj želje in stroj neoliberalizma, dve živali, štiri pari smaragdnih noči
ponoči podnevi, tisoč misli, velika povodenj se vali
po ulicah brezimnih velemest brezimnih ljudi. Na posameznika, ki je
uničil banko v new yorku in pobasal milijarde dolarjev v svoj poštni predal na cipru
ali kaymanskih otokih,
pride sto štirideset milijonov nog v sandalih ali ponošenih
športnih copatih z luknjo za palec. Avtobus, ki ustavi na postaji, trušč
iz zvočnikov v kavarni, lakota v ustih otrok, ki imajo samo smolo,
da so se rodili na ležišču mangana ali skrilaste nafte. Pobijati, destabilizirati,
vzdrževati kaos, gojiti krike v ustih ljudi, čez katere vozi buldožer, gojiti jih
kot donosno zelenjavo ali paradižnike v ognjeniških rastlinjakih almire ali
na črnih plažah krete. Osvoboditi stroj želje, njegove temnice in lesene klade,
njegove potlačene snežne stopinje in
molk kolektivnega tlačenja, tema v temnicah duše, zadušena sapa
v geometrijsko simetričnem trikotniku ženske
na rogoznici ob sončnem vzhodu. Hodim po cesti, veter nosi po ulicah vonj
tega ali onega oceana, tisoč misli, tisoč misli
kamen je večji od kamna, tisoč misli in neulovljivi nasmeh
na obrazu, ki se potopi v množico
in vse druge knjige, tisoči glasov, patetični resentiment nekoga, ki se je dal
na razpolago, tisoč glasov, tisoč senc v nekem podzemlju v votlinah mrtvih,
smeh na obrazu, ki se potopi v množico, tisoč
isker na nekem koncertu, tisoč živih isker, tamle v temi, tisoč isker
in ena iskra tukaj in tisoč jasno izrečenih j’acusse, deroči tok vala v
vladnih palačah ali na sedežu korporacij, nevidni nebotičniki se dvigajo
v sivini jutra nad mojo postajo na liverpool street ali blizu
nad pločnikom na ulici zidu, noben padec berlinskega zidu ali onega v kuala lumpurju
ali onega v palestini ali žičnatih ograd, objem begunskih taborišč,
ne bo padel, dokler ne pade nevidna stolpnica v cityju ali ona na ulici zidu v new yorku
in vse njene sestre v mračnih strojnih rovih želje ali onem neoliberalnem rovokopaču,
velikanski prekucnik in droben možiček s krmilno palico na daljavo vodenega stroja,
visokotlačne črpalke plenjenja in poezija, ejakulacija svobodnega padanja čez niagarske
slapove brez soda
ali kakšne druge zaščitne naprave, vznak v svobodo padca
neke mušice, tisoč misli, tisoč misli
upor hatha yoge in yoga prekletih, stroj želje in stroj neoliberalnega pohlepa
hitri vlaki nemčije ali francije ali shinkansen na japonskem
ali hitra železnica med pekingom in moskvo, siemens se že veseli, kar mu je kitajska vzela
posel iz rok, amerika ubija svoje zaveznike, svoje mednarodne državne sužnje,
tamle stopa nato general z obrito glavo in spranimi možgani, tehnično
in tehnološko usposobljen, tisoč mrtvih misli, tisoč povoženih,
banke v bahreinu, singapurju ali londonskem cityju
tisoč misli, tisoč misli, bankrot banke, lopovi čistih rok, nič ob rojstvu nič na pogrebu
lopovi z imeni, ampak njihove jadrnice so neujemljive vsem na očeh
še eno skodelico kave, natakar, ampak natakarja ni
on je samo uslužbenec, nič ne vem, kam je poniknil izkupiček blagajne
natakar je, natakarja ni
tisoč misli, tisoč misli
nasmeh na obrazu
embargo, kam zdaj s to velikansko vojno ladjo,
natakar, dostavite mi jo v sobo
natakar je, natakarja ni
- Pogovor z Iztokom Osojnikom - 17. 6. 2015
- Iztok Osojnik: *** - 14. 5. 2015