Preizkušam moči novega svinčnika Kako

me zebe v podplate oz. me ne bo ker sem

si obula razpadajoče škornje Niham na

nitkah tistega česar nočem zapisati Krik

galeba – od kod so se vzeli in kam so šli

labodi – kot vtis pravega zloga Niham

na robu zlizane gume (Obstaja nenapisano

pravilo zvoka na cesti) Škripam Pa ne bi

smela Preizkušam ošiljenost svinčnika Pre

prosto Dokler bom imela samó sebe

mi ni dovoljeno pisati

***

Oh labodi

so nazaj

Na levem boku so se pokazali

ravno takrat ko sem mislila

proglasiti nebesa za mrtva

Zato tudi ne gledam na levo

Lažje je imeti reči za neobstoječe

Npr. svetloba ki je valovanje

in valovanje ki je mrzlično

premikanje atomov proti zraku

Črna raca

je priplavala

mimo Ne vem zakaj pravijo

da se besnega udarjanja nožic

ne vidi in da je na prvi pogled

perje lebdeč list papirja Voda

je kljub vsemu prozorna – (In

čudež In misel)

***

Mogoče sedaj razumem

kako plavajo ptice Premikajo

noge na katerih je plavalna

kožica Potem plavajo Naprej

proti toku potem nazaj Zmeraj

gor in dol Vmes so kriki

galebov To je vse

• About
• Latest Posts

Helena Zemljič

Helena Zemljič, rojena leta 1995 v Mariboru, sicer študentka 2. letnika filozofije in slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Nekaj poezije sem začela pisati že v osnovni šoli za razne natečaje, vendar me je bolj pritegnila šele proti koncu srednje šole, ko sem se srečala s spletnim pesniškim portalom »Pesem.si«, kjer še zmeraj objavljam. Sicer sem sodelovala tudi na Mladih rimah v Mariboru, nekaj pesmi pa je bilo tudi objavljenih v »Litru jezika« in »Novem zvonu«. V zadnjem letu sem uspela priti tudi v ožji izbor natečaja Urška.

Latest posts by Helena Zemljič (see all)

• Helena Zemljič: Meditacija o obstoju (ali nečem bolj pomembnem – peresih) - 4. 3. 2016
• Helena Zemljič: Do vrha - 7. 8. 2015