Pa kam se obračajo sončnice
na meglen dan
in zakaj oblaki ne padejo na zemljo in se zdrobijo na kosce
četudi so iz ledu
in če je veter ves zrak ki se premika iz kraja v kraj
kako to da se ljudje ne zadušijo tam kjer ga več ni
in zakaj že nekaj časa vedno zaspiš
s hrbtom proti meni
in kako je mogoče
da med vsemi vprašanji ki se ugnezdijo v glavi
pozabimo le tista
katerih odgovorov se bojimo?
Prevedli Kristina Jurkovič in Kaja Teržan
(pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice Hiša v Ljubljani / Casa a Lubiana, ki se je 14. maja 2016 v soorganizaciji Poiesis, La Casa di carta / Papirnata hiša in KUD Sestava odvila v Galeriji Srečišče, Hostel Celica, v Ljubljani)
- Francesco Tomada: Question time - 9. 6. 2016