Pesniški slam je sodoben slišno-performativen način interpretacije avtorskih besedil vseh zvrsti. Slam dogodki so tekmovalne narave. Iz občinstva izbrana petčlanska žirija točkuje besedila in izvedbo s točkami od ena do deset. Ocena je zaokrožena na decimalke, najvišja in najnižja se ne upoštevata (da bi se izognili pristranskosti in degradaciji). Tako se izračuna povprečna ocena, ki v nadaljevanju služi kot parameter za kakovost izvedbe in avtorjevega besedila.
Kar se performansa tiče, imajo nastopajoči in nastopajoče na voljo le svoje besedilo, ki ga na svojstven izvajalski način povedo na pamet, v mikrofon, vsi drugi avdiovizualni pripomočki niso dovoljeni. »Performans« dobesedno temelji na avtorjevem ali avtoričinem glasu.
Vsak avtor ali avtorica ima na voljo pet minut. Po petih minutah moderator ali moderatorka prekine nastop. Nastopajoči ali nastopajoče ga lahko podaljšajo samo v primeru, da se s tem strinja občinstvo, kar pokaže z bučnim aplavzom. Če aplavz ni dovolj velik, se šteje, da si občinstvo ne želi, da se nastopajočemu ali nastopajoči dovoli besedilo predstaviti do konca, vendar to ne pomeni, da je ta diskvalificiran-a ali da zanj-o ni mogoče glasovati enako kot za druge. Njegove ali njene točke se upoštevajo pri izbiri zmagovalca ali zmagovalke večera.
Ob koncu razglasijo prvo, drugo in tretje mesto, prejemniki in prejemnice pa prejmejo simbolično nagrado. Kdor zasede prvo mesto, za šalo prejme steklenico žganja, od njega ali nje pa se pričakuje, da jo v duhu pravičnosti popije s svojimi kolegi in kolegicami.
Tako nam je tekmovanja v slam poeziji predstavil nemški slamer Michel Abdollahi, ki nastopa z umetniškim imenom Maikel Jay in je bil leta 2010 mentor prve mednarodne delavnice slam poezije v Makedoniji. Omenjena pravila tekmovanja v slam poeziji smo sprejeli in se jih držimo še danes.
Zaključni javni slam nastop na slam delavnici je prava senzacija, zanj je ogromno zanimanje. Tako je decembra istega leta v Makedoniji v Kulturnem centru Kontrapunkt v Skopju potekalo prvo tekmovanje v slam poeziji, ki je bilo zelo odmevno. Obisk je bil tako velik, da so januarja in februarja v prihodnjem letu organizirali še dve tekmovanji.
Od leta 2012 redno organizirajo slam tekmovanja tudi v Prilepu. Slam dogodek v Prilepu je postal že tradicionalen, saj ga Igor Trpče in Elena Prendžova neprekinjeno prirejata od leta 2014. Kmalu zatem se je oblikovala slam skupina, ki je začela prirejati mesečne slam dogodke v različnih mestih po državi. Z imenom Pesniški slam tim Makedonije so se neformalno združili Igor Trpče in Elena Prendžova ter Pero Sardžoski in Cveta Koleva in postali organizatorja in organizatorki največjih slam dogodkov, ki se odvijajo neprekinjeno. Sčasoma je slam v državi postal tako priljubljen, da so tudi drugi navdušenci in navdušenke, neodvisno od pesniškega slam tima, začeli prirejati (kvazi) slam dogodke v drugih mestih.
Kmalu je po posredovanju pesnice Katarine Fiamengo Pesniški slam tim Makedonije v Prilepu dvakrat gostil mednarodno tekmovanje v slamu in tako vzpostavil mednarodno povezavo z organizatorji dogodka slam poezije v Beogradu, imenovanem Poezin, kjer so najdejavnejši člani in nastopajoči Milan Mijatović, Radovan Božović in Siniša Rudan. Oba slam tima iz Makedonije in Srbije sta septembra 2014 pripravila skupen, komoren, prijateljski in revijalni slam dogodek v skvotu, v Kulturnem centru Inex film v Beogradu.
Slam tekmovanja in slam revijalni dogodki so se odvijali tudi v naslednjih letih. Niso jih več prirejali le v alternativnih lokalih, kulturnih domovih in knjižnicah, marveč tudi na prostem, na trgih. Slam dogodki so se začeli odvijati tudi v okviru priljubljenih umetniških in glasbenih festivalov, kot sta na primer umetniški festival Paratissima 2 in glasbeni festival D Fest, poletna varianta zimskega festivala Taksirat, ki ima v Makedoniji enako veljavo kot Exit v Novem Sadu ali festival Sziget v Budimpešti. Poleg tega je bilo tudi nekaj revijalnih in aktivističnih dogodkov v sodelovanju z nevladnimi organizacijami na temo človekovih pravic, pravice do splava in drugih pravic žensk itd.
Z leti nastopanja se je na literarno-performativnem prizorišču ustvarila podoba o makedonskem slamu in v Makedoniji je počasi, toda z gotovostjo zaživela literarna subkultura, ki ji lahko upravičeno rečemo slam!
Leta 2015 je v organizaciji Pesniškega slam tima Makedonije potekala prva delavnica slam poezije, na kateri so udeleženci spoznavali pesniške in interpretativne tehnike izvajanja slama. Sledilo je še nekaj delavnic na temo slam poezije v organizaciji Igorja Trpčeva in Elene Prendžove. Te so največkrat namenjene srednješolcem in srednješolkam ter študentom in študentkam.
Slam dogodkov v organizaciji Pesniškega slam tima Makedonije se je do zdaj udeležilo več kot petdeset slamerjev vseh starosti. Kljub temu pa v naših krajih slam še vedno ni mainstream, marveč privilegij eksperimentatorjev in eksperimentatork v poeziji ter performerjev in performerk uprizoritvenih umetnosti. Makedonski slamerji in slamerke pišejo v maternem narečju, žargonu in slengu. Naša besedila so zvočna in ritmična, intertekstualna in aktualna, na sceni jih interpretiramo zelo energično in unikatno. Naše slam interpretacije sledijo sodobnim svetovnim slam merilom. Slamerji in slamerke v Makedoniji pišejo o »normalnem« Človeku (narekovaje sem dala iz previdnosti zaradi politične korektnosti), »navadnem« Človeku, ki pošteno služi svoj kruh in se vztrajno upira temu, da je samo člen v verigi potrošništva in kapitalizma. Našo slam poezijo zanimajo psiho-filozofska razmišljanja moralnega in etičnega duha posameznika, ki živi »običajno« življenje in se sooča s socialnimi in eksistencialnimi dilemami in težavami. Makedonski slam je ozaveščen, družbeno angažiran in aktivističen.
Poleg tega pa je zanimivo, da je na makedonski slam sceni velik odstotek slamerk, ki vplivajo na ustvarjanje feministično-aktivistične subscene. En del se jih je iztrgal iz moške normativnosti in ponuja ženski pogled na najmanjše podrobnosti življenja. Druge govorijo o moško-ženskih, oprostite, žensko-moških odnosih in ženskih pogledih na moške, pa tudi nase, z ženskega vidika, ki kljubuje moškemu dominantnemu stereotipu. Ostale pa so se osredotočile na nasilje nad otroki in otrokove pravice v okviru človekovih pravic.
Trije makedonski slamerji so nastopali zunaj države in zastopali Makedonijo na evropskih in svetovnih slam tekmovanjih, in sicer Afrodita Nikolova, Igor Trpče in Elena Prendžova.
Lahko bi zaključila, da je makedonska slam scena mlada, toda aktivna in dinamična. Iskreno upamo, da naše kvalitete ne določa kvantiteta in da nas je, četudi malo, vendarle dovolj, da pomagamo makedonski slam sceni, da napreduje, se mreži in se razvija tudi v prihodnje.
Prevedel Aleš Mustar
