V otroštvu, na poletnih počitnicah na vasi, sem videval obglavljeno perjad, kokoši brez glav, ki so brezglavo tekale po dvorišču, medtem ko so jim iz vratov brizgali curki krvi. Strina se je nasmejana vračala izza hiše s sekiro v roki, na njenem tenko okrvavljenem rezilu se je zibalo peresce, peresce s kokošjega vratu. Ob večerih smo se nagibali nad kartonsko škatlo, polno piščančkov, starih dve uri, a že sem jih videl obglavljene, kljub vsemu temu cvrkutanju v puhu. S strino sva čebljala z njimi in jih grela v dlaneh.
Tako tudi moja že tri leta pokojna soseda. Najprej so ji zaradi raka odstranili eno, potem drugo dojko in nato še desno roko. Sprašujem se, je rekla, komu neki maham s tisto roko iz smrti.
Pri hasidih si poročene ženske zakrivajo lase. Lasulja se v jidišu imenuje šejtel. Nekatere hasidske ženske si obrijejo glavo na poročni dan in od takrat pa do smrti nosijo šejtel/lasuljo in si nikoli več ne pustijo rasti lastnih las.
Včeraj v mestu na velikem deblu češnje na roko napisan plakat, oglas, v cirilici – KUPUJEM LASE, tik poleg osmrtnice za tukajšnjim starim brivcem.
Moja soseda mi gotovo maha z obema rokama. Strine že četrt stoletja ni več. Stari ročaji sekir so se utrudili od puha kokošjih vratov.
Samo še sivi šejteli pokrivajo trdovratne lobanje hasidskih babic, samo še siv šejtel pokriva pozno vzcvetelo češnjo.
Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič
(pesem bo objavljena v dvojezični pesniški zbirki Darka Cvijetića Páraolímpijske hímne / Paraolìmpījskē hîmne, ki izide aprila 2017)
- Darko Cvijetić: Páraolímpijske hímne / Paraolìmpījskē hîmne - 2. 4. 2017
- Darko Cvijetić: Golobnjak - 28. 3. 2017
- Darko Cvijetić: Prvi poletni dan - 21. 3. 2017