i Ko boš odprla moje uho, nežno z dotiki. Nekje v njem še ostaja materin glas. Njen […]
Category Archive: POEZIJA
tebe ni: kamen […]
globoka reka kot da stoji potem pepel z-leti- ššššššššššššššššššššššššššššššššššš na gladino in že te […]
Moje skrivnosti so sneg za velikimi okni V trenutku, ko pade, se začne potovanje Vse je utišano in […]
Otok La Grande Jatte, otok prisilnih nasmehov, otok Stepfordskih žen. S Frédéricom obstaneva kot pribita sredi filma […]
Gledam proti vzhodu in mislim nate, krhko in močno dekle mislim na vas, krhke in močne ženske in […]
ne ni zvezd mandragorinih gnezd samo nenasitljivi naprstci komarji v predpasnikih in pijanska srepota pred paradoksalnim strelskim postankom […]
Slej ko prej se lažni ponos sesuje. Vedi, da strukturi resničnosti najbrž vlada razum. Oh, celo tirane in […]
Podpiram vas z vsem srcem. Delila sem novice, da bi ozavestila ljudi. Želim si, da mi tega […]
[…]
Venera se bo znova dvignila iz deročih voda, ustalila se bo med vbočenimi školjkami na skali, ki je […]
Lejla Lejla je plesala gola sama v luči mesečine s peščeno tišino ovita daleč stran od družine […]
Mestne ženske si spomladi Umažejo roke, Sadijo Lepše poglede z balkonov. Zdaj je sonce Na trgu s […]
za Nedo Agha-Soltan (1993-2009) I. Nismo zadosti zreli da bi oslinili slovar Saladin ki stran za stranjo […]
Ko sem eksplodirala so moji lasje kakor obzorje postali trak okrog Zemljinega pasu. Spremenila sem se v par […]
Na metroju na poti domov otrok v vozičku, star morda leto in pol. Ženska ob njem na mobilnem […]
Ljubim to velemesto, kjer se telesa premikajo v slow motion z Leicester Square proti Covent Gardnu; v vrvežu […]
Kako stlačiti kaos v eno samo molekulo Ki ne bo niti oporekala Niti obteževala ponosa ob sklepanju? Tam, […]