pravijo da je Roald Amundsen kot otrok po zimi spal pri odprtem oknu se pripravljal na to kar […]
Category Archive: POEZIJA
Pesek se zažira v od hoje ranjene noge in žgoče sije v tvoje velike črne oči, ko prestrašen […]
In kaj si mislila? Da je morje samo po sebi zdravilno? Da te bo omamilo? Nisi opazila, da […]
tudi na Baltiku so mostovi prav takšni kot v Ljubljani kot na Ptuju prav takšni so v Pragi […]
Dež curlja, nemi film: kaplje polzijo po šipi, monotono bobnanje – v temnem, starem kinu, izparine potu, tuja […]
1. so gozdovi brez ptic in so piramide brez upanja. v mulju ob savinji spijo pijani skarabeji, iz […]
Zapiram ušesa in prste potisnem čisto navzven Potem sem v celoti tiho kot šklopotanje dežja na junijsko okno […]
Sem sanje, nič več, nič manj. Pridem ti v oči, počivam včasih v svetlobi dneva, še pogosteje […]
prosta časa prebadam podobe odložim dolgo kito svojih las pred tvoje noge * stara ogrnjena v čas se […]
Pesek kot pesek, vzdolž šivov in bilo je kot pesek, ko si rekla: »Nisem več ista kot nekoč.« […]
ne zapiraj moje omare brez vrat je in kljuka bi te udarila po kolenih v najtišjem kotu slišim […]
Slišim svojo kri kako žlobudra, ter teče v potokih in pravi: »Nisem samo tvoja.« »Vem« odgovorim. Občasno […]
Domala je nekomu prav da vse odsotno traja da tisto spodaj kar in kar nagaja in mene dela […]
V. okoli vratu je nosila ogrlico iz zob morskega psa enakomerno razvrščenih po dvanajst na vsaki strani […]
s pesnikom je treba ravnati dosledno in pravično že na začetku razčistiti kako in kaj kje mu je […]
To je rekel že ob drugih prilikah in vsakič jezno, nemočno, kot nekdo, ki je sam in se […]
kakor pesem, ukrojena iz starčevske samote. ki jo boš skušal ubesediti še mnogokrat. temna govorica, ki se ponavlja […]
Občutek premikanja, ko stojiš na prehodu. Duši te zadržan zrak. Tiktakajo misli. Nešteto jih je. Žgejo. Vrelec spomina […]