v šoli danščine za tujce sem sedel v klopi z neko kitajko ime ji je bilo jang in […]
Category Archive: POEZIJA
Kot nerezident v umetniški rezidenci skozi priprta polkna opazujem močan naliv, ki je z ulic odplaknil črede turistov. […]
lahko se igrava skrivalnice in se z odejo pokrijeva preko glave potem pa v temi iščeva znane oči […]
Še vedno sem mlada, ljubezen moja – I’m still young – oba bi še vedno lahko opravila zdravniški […]
Gost zeha pred vrati noči. Prsti tipkovnice tipkajo dlan. Obrati ključavnice odklepajo ključ. Dolg dan in zaspane […]
pravijo da je Roald Amundsen kot otrok po zimi spal pri odprtem oknu se pripravljal na to kar […]
Pesek se zažira v od hoje ranjene noge in žgoče sije v tvoje velike črne oči, ko prestrašen […]
In kaj si mislila? Da je morje samo po sebi zdravilno? Da te bo omamilo? Nisi opazila, da […]
tudi na Baltiku so mostovi prav takšni kot v Ljubljani kot na Ptuju prav takšni so v Pragi […]
Dež curlja, nemi film: kaplje polzijo po šipi, monotono bobnanje – v temnem, starem kinu, izparine potu, tuja […]
1. so gozdovi brez ptic in so piramide brez upanja. v mulju ob savinji spijo pijani skarabeji, iz […]
Zapiram ušesa in prste potisnem čisto navzven Potem sem v celoti tiho kot šklopotanje dežja na junijsko okno […]
Sem sanje, nič več, nič manj. Pridem ti v oči, počivam včasih v svetlobi dneva, še pogosteje […]
prosta časa prebadam podobe odložim dolgo kito svojih las pred tvoje noge * stara ogrnjena v čas se […]
Pesek kot pesek, vzdolž šivov in bilo je kot pesek, ko si rekla: »Nisem več ista kot nekoč.« […]
ne zapiraj moje omare brez vrat je in kljuka bi te udarila po kolenih v najtišjem kotu slišim […]
Slišim svojo kri kako žlobudra, ter teče v potokih in pravi: »Nisem samo tvoja.« »Vem« odgovorim. Občasno […]
Domala je nekomu prav da vse odsotno traja da tisto spodaj kar in kar nagaja in mene dela […]