sin me prosi naj mu povem zgodbo in me z desno roko objame čez ramo kot prijatelj […]
Category Archive: POEZIJA
*** Za mano bodo prišli počistit hišo, kot po umrli. Najprej ogledala zarosijo in jih obrišejo. Nato […]
Na tem avionu letim s Strahom in Nado. Mladi Strah ima že šest let, pokrije si ušesa in […]
I Vloga lopate v zgodovini vojne je podcenjena. Konji in sloni so prišli in […]
Nimam več enega imena imam različne verzije, sto načinov imena kot so ga, takšnega, nemogočega, nedosledno napisanega, izgovarjali […]
Za Vaska V meni je to šibko po večini in maje se kot mlečni zob […]
In če nisem ena izmed tistih Ki jih pišejo na prve strani svojih zbirk Posvečeno: Mojemu sinu, moji […]
Leti visoko dokler ne padeš. Padati z višine je gotovo edinstvena izkušnja. Kakor pridih letenja je, Iz kaotične […]
Počasi z zadržanim korakom desne noge vstopaš v mojo dušo […]
Stopamo po nevidnih predelih puščave neznanega Drugega Ni konca poti Ni oaze za počitek Ni hrama za […]
v enem teleskop v drugem mikroskop – s katerim očesom naj te zdaj uzrem pesem moj plod ko […]
DANES SEM TRIKRAT srečal Barbaro, ki je že petnajst let na vaškem […]
Glas in glad prihajata iz iste smeri. Glas lahko razpre vesolje in okruši sonce. In glas se lahko […]
Prišel si kot oranžni veter, lase dvignil, krilo razviharil, hišo razdejal. Postala sem neugledna hči vetra. […]
Prišli iz bele ljubezni, vpeti v bele zidove neke hiše, okrvavljeni v bitki belih petelinov, gledajoči v bele […]
Letos so lastovke odšle zgodaj. Še preden je njihov odhod oznanilo prazno nebo, se ga je ovedelo telo, […]
Novica me je dosegla z zamudo, ko je najbolj padalo po najmanjših: zdi se kakor v sanjah in […]
Ljubezen se je ovila v bolečino Njegova podoba grize brez usmiljenja od znotraj Ukinja še zadnje koščke gotovosti […]