iz nastajajoče koreopoezije Neke noči/neke deklice/nekje umirajo To never get used to the unspeakable violence and the […]
Category Archive: POEZIJA
. Strah, gib izvotljenosti, iracionalna blokada poznanega, ki pozablja, da je poznano svet, ki se ga dotakne […]
Ko sem bila majhna sem mislila da ljudje vedno govorijo kot ljudje da je belo belo ko pa […]
poglejmo si kaj je ostalo po nekaj dneh trošenja nožev v kuhinji beroč pesmi se ne more […]
Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca, mati živa, sin zdrav, anamneza s psihiatričnega stališča brez posebnosti. […]
Podari mi še čisto malo pajčevine. Podari mi tudi slovar, znova in znova. Da počasi prekrižam v njem […]
Vtaknil si me v telo dečka temnih oči, temnih las, temne polti. In ravno v čas, ko mi […]
Zdravo, v redu sem, dobro se imam, hočem reči, da posedam, kadim, v resnici ne razmišljam o tebi […]
Po refrenu se zviješ v nizek počep, z odločnostjo igle drsiš po stari plošči, znana brazgotina te ponovno […]
Stopila sem v avtobus in za sabo pustila dan ki je lezel v mrak. Ko sem iz avtobusa […]
v določenih trenutkih dvignem glavo in pomislim na svoj vrt ki v resnici ni moj sem pa zanj […]
Kam si namenjen dragi moj se boš znova vrnil s soncem Bele vrane Govorimo le ob tistih urah, […]
V narobe svetu Mojih sanj je moj oče še vedno živ Tako živ da bolj živ ne bi […]
Kako lepo, da si doma, nenadoma pomislim. Tu je tišina in tisti občutek, ki te prevzame, ko jih […]
v živalskem vrtu ti ližem vrat in žirafa naju začudeno gleda pri kačah kjer to deževno dopoldne ni […]
Rjoveči gobci ne čutijo usmiljenja do svinjine bežiš pred smradom strahu, zlomljenimi glasovi, koraki povej mi, ali […]
Preizkušam moči novega svinčnika Kako me zebe v podplate oz. me ne bo ker sem si obula razpadajoče […]
na robu joka na robu balkona z razgledom pesek opečnatih streh. preliva se k reki – v mednožje […]