Spomin, skrit za zaveso molka,
prekrit s senco ujete svetlobe …
V zoglenela vrata vklesana podoba otroka,
molči v objemu trohnobe …
Na pogorišču ognjišča črnina smrti,
v prahu praznina ugasle zarje,
na nebu nevidna belina raztrgane niti
pada v ubito morje …
Tišina, tišina reže obzorje …
Na zadnji stopnici spomina
umira starec brez volje …
V poslednji besedi umre bolečina.
Tišina, tišina reže obzorje,
prazna belina ugasne.
Smrt izgine v vesolje,
le kamen ob kamen še prasne …
Latest posts by Borut Petrovič Vernikov (see all)
- Borut Petrovič Vernikov: zunaj časa je vse mrzlo - 4. 11. 2015
- Pogovor z Borutom Petrovičem Vernikovim - 24. 5. 2015
- Borut Petrovič Vernikov: Poslednja smrt - 14. 4. 2015