Ožiga mi prste
talijo se eden za drugim
počasi, kakor počasi mineva vojna:
Palec, da z njim pečem kruh, svež kot trupla pomorjenih
Kazalec položim punčki na ustnice
ogreje ji srce
da bo groza odšla in bo dozorela pomirjenost
Sredinec dvignem med oči
bombi, ki me še ni dosegla
Prstanec posodim ženski, ki je izgubila
in roko in moža
Mezinec me bo pobotal
z vso hrano, ki je nisem marala jesti.
In še pet prstov, da odrinem žgoče sonce.
Vojna se ne neha
meni zmanjkuje prstov.
Roke se mi krajšajo
prsti rastejo
roke se mi talijo
prsti rastejo
prsi se mi talijo,
srce,
cela se talim,
ostaja samo ogenj,
ki se smrti cedi med prsti
ogenj morda lahko zaduši smrt
toda jaz sem tista, ki se duši do smrti.
po prevodu Cristine Viti v slovenščino prevedla Katja Zakrajšek
- Batul Abu Aklin: Žgoče sonce - 25. 3. 2025
- Batul Abu Aklin: Ko so se zidovi zrušili - 23. 3. 2025