Na ulici naberem sveža srca
tista najbolj strta
z urnimi prsti si nakradem solz
zarjavele pločevinke od sardin napolnim z vonjem po bridkosti.
Pogledi mater se trdno držijo njihovih oči
jaz pa jih brž posmukam, ker spominjam na njihove otroke.
V bakrenem kotličku
zavrem nakradeno
in dodam še kri, ki se ni vpila
ter žaganje od krste, ki je bila mišljena za vrata za njegov novi dom.
Zmes prelijem v svoje srce
dokler ne počrni
tako kuham svoje žalovanje.
po prevodu Yasmin Zaher v slovenščino prevedla Katja Zakrajšek
Latest posts by Batul Abu Aklin (see all)
- Batul Abu Aklin: Tako kuham svoje žalovanje - 30. 3. 2025
- Batul Abu Aklin: Žgoče sonce - 25. 3. 2025
- Batul Abu Aklin: Ko so se zidovi zrušili - 23. 3. 2025