Peter Semolič je pesnik, pisatelj, pisec radijskih iger, esejist in prevajalec. Do zdaj je objavil dvanajst samostojnih pesniških zbirk in roman za otroke "Tipkarski škrat Pacek", s svojim delom pa je uvrščen v okoli petdeset antologij tako v Sloveniji kot v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Jenkovo nagrado (1997) in Nagrado Prešernovega sklada (2001). Je soustanovitelj pesniškega bloga "Poiesis" in ustanovni član Kulturno umetniškega društva Poiesis. Živi v Ljubljani kot svobodni književnik.
Foto (c) Nina Medved
Latest posts by Peter Semolič
(see all)
Katja Kuštrin se je rodila leta 1981 v Ljubljani, kjer tudi živi. Piše poezijo, prozo, publicistiko in prevaja. Je avtorica bloga "Metamorfoza", soavtorica pesniškega bloga "Poiesis" in ustanovna članica Kulturno umetniškega društva Poiesis.
Latest posts by Katja Kuštrin
(see all)
Tone Škrjanec (Ljubljana, 1953), pesnik in prevajalec. Do zdaj je objavil devet samostojnih pesniških zbirk, prvo "Blues zamaha" leta 1997, sledile pa so "Sonce na kolenu", "Pagode na veter", "Noži", "Baker", "Koža", "Duh želve je majhen in zelo star", "Med drevesi" in "Sladke pogačice" (2015), poleg teh pa je leta 2012 izšla še knjiga njegovih izbranih pesmi "V zraku so šumi: izbrane in zelo stare pesmi". V tujini je bilo izdanih sedem knjig njegovih pesmi (Poljska, Bolgarija, ZDA, Hrvaška). Uvrščen je bil v številne domače in tuje antologije in preveden v velik del svetovnih jezikov. Izdal je tudi ploščo poezije z glasbo "Lovljenje ritma" in sodeloval na dveh kompilacijskih ploščah poezije z glasbo ("Košček hrupa in ščepec soli", "Pri besedi z glasom in zvokom"). Kot prevajalec iz angleškega, hrvaškega in srbskega jezika se ukvarja predvsem s poezijo.
Foto (c) DK
Latest posts by Tone Škrjanec
(see all)
Jaka Železnikar, avtor e-poezije (križanje in sovplivanje besed in spletnega programiranja). Po šoli natisnjene poezije (mentor: Lojze Kovačič), s knjigo l. 1994, z naslovom "54.000 besed" med letoma 1996/7 samostojno prestopi v digitalni svet spletne umetnosti/e-poezije.
Foto: (c) Sunčan Patrick Stone.
Latest posts by Jaka Železnikar
(see all)
Jana Putrle Srdić (r. 1975) je pesnica in producentka za intermedijsko umetnost, ki občasno piše tekste o umetniškem filmu in prevaja poezijo. Živi v Ljubljani. Sodelovala je v številnih projektih, ki združujejo poezijo z novimi mediji in objavila tri knjige: »Kutine« (2003); »Lahko se zgodi karkoli« (2007) in »To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje« (2014), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Njeno delo je redno objavljeno v slovenskih literarnih revijah kot tudi v tujini, njene pesmi so bile prevedene v številne jezike in vključene v 16 slovenskih in svetovnih antologij. Prevedene knjige so: »Puede pasar cualquier cosa«, Buenos Aires (2011), »Anything could happen«, New York (2014), »În noaptea asta gândacii vor ieşi din pământ«, Bukarešta (2015) in »Este poema lo paga el pez«, Madrid (2015). V številnih državah Evrope, Rusije, Severne in Južne Amerike se je pojavila na festivalih ali imela bralno turnejo. Poleg prevajanja iz angleščine, ruščine, hrvaščine in srbščine (Robert Hass, Sapphire, Ana Ristović, Sodobna ruska poezija, Sodobna evropska gejevska poezija, Sodobna evropska lezbična poezija) dela kot producentka za različne kulturne organizacije: Center za slovensko književnost, Galerijo Kapelica in Zavod Gulag, ki ga tudi sooblikuje. Tri leta je vodila literarne pogovore v nočnem klubu Daktari.
Latest posts by Jana Putrle Srdić
(see all)
 primož lavre.jpg)
Esad Babačić se je rodil leta 1965. Kot najstnik je prepeval ali bolje recitiral v novovalovski skupini Via ofenziva, prve tekste je izdal pri 17. letih v ŠKUC-ovem 'mzinu "Vsak otrok je lep ko se rodi" (1983), pozneje študiral slovenščino in južnoslovanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, postal novinar na TV Slovenija, nastopal v epizodnih filmskih vlogah, posnel dokumentarec "Kozara–Ljubljana–Kozara", ki je bil leta 1998 nagrajen na Festivalu neodvisnega filma in videa, pisal kolumne za Razglede, Dnevnik in Demokracijo, kasneje pa časopisno pisanje o športu dopolnil z vodenjem projekta "Verjemi v svoj koš", ki ima za cilj obnoviti propadla košarkarska igrišča. Skupaj s svetovno znano umetniško skupino NSK je izdal "Art book Biospektiva" (2010). Je avtor desetih pesniških zbirk, tik pred izidom je njegova enajsta zbirka pesmi. Za svojo poezijo je prejel več nagrad, med drugim mednarodno nagrado Hörbiger, za pesem "Donava", na 13. mednarodnem Lirikonfestu pa Čašo nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus.
Foto (c) Primož Lavre
Latest posts by Esad Babačić
(see all)
Andraž Polič je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Do zdaj je objavil trinajst pesniških zbirk, zadnja, "Ona je mesto", mu je izšla leta 2013, veliko njegovih pesmi pa je prevedenih v tuje jezike. Bogat je tudi njegov glasbeni opus, saj je ustvaril glasbo za več kot deset gledaliških predstav doma in v tujini ter za nekatere filme, leta 2002 je ustanovil skupino Hamlet ekspress, s katero je izdal več zgoščenk, sodeloval pa je tudi pri projektu Odpeti. Je član revije Poetikon, od leta 2009 živi in ustvarja v Pragi, kjer nastopa v Divadlo Kompa (Siesto teatro), skupaj z Natašo Burger v duetu Duo La Boheme ali pa samostojno kot Polo De Bard.
Latest posts by Andraž Polič
(see all)
Maja Vidmar je rojena leta 1961, doma je iz Nove Gorice in živi kot svobodna književnica v Ljubljani. Do zdaj je izdala sedem pesniških zbirk ("Razdalje telesa", Mladinska knjiga/Pomurska založba, 1984, "Način vezave", Mladinska knjiga, 1988; "Ihta smeri", Emonica, 1989 (izbor); "Ob vznožju", Nova revija, 1998, "Prisotnost", Aleph, 2005, "Sobe", Apokalipsa 2008, "Kako se zaljubiš", Študentska založba 2012 in "Minute prednosti", LUD Literatura 2015). Za knjigo "Prisotnost" je prejela Jenkovo nagrado, Nagrado Prešernovega sklada in dunajsko štipendijo v okviru Grosser Preis für osteuropäische Literatur. Prejela je Premio Letterario Internazionale Trieste Scriture di Frontiera dedicato a Umberto Saba 2007, za knjigo "Sobe" Nagrado mreže gradova književnosti 2009, leta 2015 pa je prejela nagrado Čaša nesmrtnosti. V tujini je izšlo šest knjig njene poezije:"Leibhaftige Gedichte" (Droschel, 1999), za katero je prejela nagrado Hubert-Burda-Stifung für junge Lyrik, Akt (Meandar, 1999), "Molitva tijela" (Tugra, 2007), "Gegenwart" (Edition Korrespondenzen, 2007), "Način vezivanja" (Udruženje književnika Banja Luka, 2009) in "E il mondo si scolora" (Ibiskos Editore, 2010). Ima veliko tujih in domačih revijalnih in antologijskih objav.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Maja Vidmar
(see all)
Nina Medved (1989) je pesnica, fotografinja in prevajalka. V letu 2013 je postavila prvo samostojno fotografsko razstavo "I take France takes me" in je soavtorica interaktivne razstave "Jeu / Igra", ki redno gostuje v različnih evropskih državah. Njene pesmi so bile objavljene v Sloveniji, Franciji in Kanadi. Kot soprevajalka je sodelovala pri prevodih več francoskih pisateljev in pesnikov (Andreï Makine, Jean Teulé, Guy Goffette).
Foto (c) Nina Medved
Latest posts by Nina Medved
(see all)
 eesc.jpg)
Antoine Cassar je malteški pesnik, prevajalec, urednik in kulturni organizator ter aktivist na področju begunske problematike. Rodil se je leta 1978 v Londonu malteškim staršem, otroštvo je preživel med Anglijo, Malto in Španijo, študiral in delal pa je v Italiji, Franciji in Luksemburgu, kjer trenutno tudi živi. Je avtor več pesniških zbirk, ki so neredko povezane z različnimi avtorskimi projekti v polju družbenega. Takšen primer je "Passaport", pesnitev, natisnjena v obliki potnega lista, ki je namenjen ljudem z vsega sveta (v bistvu gre za nekakšen anti-potni list); pesnitev je bila prepesnjena v enajst jezikov in objavljena v različnih evropskih, azijskih in severno ameriških državah, izkupiček od prodaje pa je namenjen lokalnim združenjem za zaščito politčnih in ekonomskih beguncev in njihovih pravic - v prevodu Vere Pejovič in Petra Semoliča je leta 2018 izšel pri založbi Sanje. Projekt je zaživel tudi v obliki gledališke igre, ki je bila uprizorjena na Malti in v Franciji. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 2009 nagrado United Planet Writing Prize za večjezično kompozicijo "Merħba, pesem dobrodošlice", za zbirko "Štirideset dni" pa najvišje malteško nacionalno priznanje za poezijo. Antoine Cassar je bil leta 2010 gost prevajalske delavnice v Danah, ki jo organizira Center za slovensko književnost, njegove pesmi pa smo lahko prvič slišali v slovenščini v prevodu pesnice in prevajalke Veronike Dintinjane.
Foto (c) EESC
Latest posts by Antoine Cassar
(see all)
Alenka Jovanovski je leta 2012 izdala pesniški prvenec Hlače za Džija (LUD Literatura), leta 2018 pa knjigo Tisoč osemdeset stopinj (CSK, Aleph). Objavlja v revijah Literatura, Poetikon, Dialogi. Njene pesmi so prevedene v poljščino in španščino. Vključene so tudi v antologijo Portret kobiecy w odwróconej perspektywie. 12 poetek z Czech, Slowenii i Ukrainy (FA/Art Katowice 2013) in v antologijo sodobne slovenske poezije, Bridge of Voices (2017).
Latest posts by Alenka Jovanovski
(see all)
Immanuel Mifsud, rojen leta 1967 na Malti, doktor literature, predavatelj na Univerzi na Malti, je vodilna osebnost malteške književnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig ter knjig za otroke, malteškemu jeziku je prispeval tudi nekaj izvirnih uspavank. Za svoje delo je prejel številne nagrade, tako nacionalne kot mednarodne, med drugim leta 2011 evropsko nagrado za književnost. Njegove pesmi so prevedene v številne svetovne jezike, slovenski bralci pa smo jih lahko spoznali v zbirki »Prgišče listja«, ki je v prevodu Vere Pejovič in Petra Semoliča izšla leta 2013 pri inštitutu IRIU v Ljubljani.
Latest posts by Immanuel Mifsud
(see all)
Miloš Đurđević, pesnik in literarni kritik, antologist in prevajalec, je objavil petnajst knjig pesmi, literarnih kritik, antologij sodobne hrvaške in svetovne poezije ter izbore iz posamičnih pesniških opusov (zadnje pesniške zbirke: Nezaželjeni gostje in dolgovi, MenaderMedia, Zagreb, 2015; Trgovske vojne, mimoidoči in nove pesmi, Sandorf, Zagreb – v pripravi). Na povabilo je sodeloval v mednarodnih literarnih programih in bil v rezidencah (Ledig House, NY, ZDA; Civitella Ranieri Centre, Italija; IWP, Iowa City, ZDA; Tršić, Srbija) in na mnogih seminarjih in pesniških festivalih. Njegova poezija je prevedena in objavljena v desetih jezikih (npr. Poem – The New Internationalism, zv. 1, št. 9, zima 2013; Morse, My Deaf Friend, Ugly Duckling Presse: Brooklyn, NY, 2014; Poem – Poet to Poet, zv. 6, št. 3-4, september/december 2018). Zastopan je v pomembnejših domačih in tujih antologijah in izborih iz sodobne poezije.
Živi in dela v Zagrebu kot svobodni književnik, urednik in prevajalec.
Latest posts by Miloš Đurđević
(see all)
Borut Petrovič Vernikov, rojen leta 1955 na Ptuju, je pesnik, literarni kritik, finančnik. Nekaj časa je deloval v statusu samostojnega kulturnega delavca, potem pa se je zaposlil kot direktor knjigotrštva. Danes se ukvarja s finančnim svetovanjem. Objavljal je v Dialogih, Sodobnosti, Naših razgledih in drugje. Piše tudi literarne ocene, kar nekaj jih je objavil v Književnih listih, največjih je objavil na Radiu Slovenija v oddaji »S knjižnega trga.«Veliko njegovih pesmi je bilo predvajanih v oddaji Literarni nokturno. Po prvi zbirki, ki je izšla v samozaložbi, je pri Centru za slovensko književnost,v zbirki Aleph, izdal pesniško knjigo »Pesem nekomu, ki ima neskončno ime.« Trenutno največ objavlja v reviji Locutio, na fb, ter na MMC RTV SLO , kjer ob ostalih prispevkih in poeziji, v rubriki »Z zaprašenih knjižnih polic«, objavlja literarne ocene pesniških zbirk, ki so izšle pred več kot desetletjem, ter tako vabi bralce h knjižnični izposoji pozabljenih knjig. Nekatere njegove pesmi so bile prevedene v tuje jezike. Deset njegovih pesmi bo pravkar izšlo v skupni zbirki »Kako smo se zaboravili u pesmi«. Zbirka bo izšla v Beogradu, v njej pa so zastopani povabljeni pesniki iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Trenutno pripravlja novo pesniško zbirko. Živi v Ljubljani.
Latest posts by Borut Petrovič Vernikov
(see all)
Albanski pesnik, esejist in znanstvenik s področja psihologije Bardhyl Maliqi se je rodil leta 1955. Je avtor petnajstih knjig in dobitnik mnogih nacionalnih in mednarodnih nagrad, med drugim je leta 2011 prejel posebno nagrado UNESCA v Atalanti za pesmi “Carstvo ptic” in “Kipi tesnobe” ter nagrado Maraton Sarajeva za cikel pesmi “Ko sijejo žalosti”. Veliko njegove poezije je tudi prevedene, pričujoča pesem je iz njegove pesniške zbirke “Carstvo ptica”, ki je v prevodu Shahina Hasanija – Shkoze izšla leta 2013 na Hrvaškem. Bardhyl Maliqi živi in ustvarja v Sarandi.
Latest posts by Bardhyl Maliqi
(see all)
Kaja Teržan (1986) je pesnica, performerka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Izdala je dve pesniški zbirki. Prvenec "Delta" (Center za slovensko književnost, 2015) je bil nominiran za Veronikino nagrado. Nedavno pa je pri isti založbi izšla njena druga zbirka "Krog" (2018). Kot nekdanja plesalka se v pesmih pogosto vrača k telesu in plesu v najširšem pomenu besede.
Latest posts by Kaja Teržan
(see all)
Ernad Osmić sem je rodil leta 1989 v Brčkem. Med leti 1992 in 1999 je živel v Hamburgu, po vrnitvi v Bosno in Hercegovino je leta 2012 končal študij Bosanskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Tuzli. Piše poezijo, kratke zgodbe, scenarije, kritike in eseje. Poezijo in kratke zgodbe objavlja na različnih spletnih portalih, v revijah in zbornikih v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem in v Srbiji, s pesmimi, napisanimi v nemščini pa je uvrščen v dve antologiji sodobne nemške poezije. Leta 2012 je osvojil drugo nagrado revije Avlija za še neobjavljeno kratko zgodbo, leta 2014 pa tretje mesto za kratko zgodbo časopisa Oslobođenje v Sarajevu. Živi in dela kot prevajalec in svobodni umetnik v Brčkem.
Latest posts by Ernad Osmić
(see all)
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, gledališki in filmski režiser Vinko Möderndorfer se je rodil leta 1955 v Celju.Do sedaj je v knjižni obliki objavil čez petdeset del s področij poezije, proze, dramatike in esejistike, režiral prek sto gledaliških in opernih predstav, posnel tri celovečerne igrane filme ter več televizijskih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Grumovo nagrado, Nagrado Desetnica, Nagrado Marjana Rožanca, Borštnikovo nagrado za režijo in Nagrado Prešernovega sklada. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Latest posts by Vinko Möderndorfer
(see all)
Pesnik, pisatelj, igralec, režiser in dramaturg Darko Cvijetić se je rodil leta 1968 v Ljubiji v Bosni in Hercegovini. Prvo pesniško zbirko »Nočni Gorbačov« je objavil leta 1990, sledilo ji je še pet pesniških zbirk, za zdaj zadnja, z naslovom »Majhni ekshumatorski eseji« , mu je izšla letos, leta 2000 pa je objavil zbirko kratkih zgodb »Manifest Mlade Bosne«. Njegove pesmi so prevedene v več tujih jezikov, v revijalnem tisku so izšle tudi v slovenščini in sicer v reviji Literatura leta 2014 v obsežnem bloku »Iz sodobne bosanske poezije«. Darko Cvijetić živi v Prijedoru, kjer je zaposlen v tamkajšnjem gledališču.
Latest posts by Darko Cvijetić
(see all)
Marc Delouze se je rodil v Parizu in je pesnik in popotnik “iz nuje”. Prvo pesniško zbirko “Spomini iz hiše iz besed” (Souvenirs de la maison des mots) je objavil leta 1971, predgovor zanjo pa je napisal Louis Aragon. Sledile so še tri zbirke, potem pa se je zavestno odločil za dvajsetletni javni molk. V tem času je ustanovil Les Parvis Poétiques, literarno organizacijo, ki se ukvarja s prirejanjem različnih literarnih dogodkov, kot je “Nepretrgani pesniški festival v 18-tem okrožju” (Festival Permanent des poésies dans le 18ème arrondissement), ki se odvija na področju Montmartra in na katerem nastopajo pesniki, glasbeniki, igralci, plesalci, pevci, likovniki, videoumetniki … Njegova zadnja pesniška zbirka je “Pesem Zemelj” (La Chant des Terres). Marc Delouze se ukvarja tudi z inovativnimi pristopi v podajanju poezije in je avtor desetih knjig, ki jih je napisal v sodelovanju z različnimi slikarji.
Latest posts by Marc Delouze
(see all)
Lucija Stupica (r. 1971) je pesnica, publicistka in oblikovalka interierjev, ki je za svoj prvenec »Čelo na soncu« (2001) prejela nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma in nagrado Zlata ptica. Kasneje je izdala še dve pesniški zbirki, »Vetrolov« (2004) in »Otok, mesto in drugi« (2008). Prevodi njenih pesmi so izšli v samostojnih knjigah na Švedskem, Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, štipendije v Berlinu, na Gotlandu in v New Yorku pa so ji pripomogle k nastanku mnogih pesmi ter ideje o pesniškem festivalu Pranger, ki ga je sooblikovala med leti 2004 in 2010. Leta 2010 je bila njena poezija v prevodu Fabjana Hafnerja nagrajena z nemško nagrado Hubert Burda v sklopu Petrarcine nagrade za evropsko literaturo. Leta 2014 prejme švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Njena pesem »Ukradena lepota« pride v izbor za zbirko Združenih narodov -United Nations SRC Society of Writers.
Oblikovala je različne projekte: z violinčelistom Igorjem Mitrovićem ob predstavitvi njene zbirke Čelo na soncu, s plesalko sodobnega plesa Malo Kline v upodobitveni predstavi, plesno literarnem performansu Anagram, glasbenikoma Bojanom Cvetrežnikom in Danijelom Černetom Mystico ter arhitektom in fotografom Matejem Mljačem v projektu Otok, mesto in drugi, nazadnje pa pri mednarodnem literarno-likovnem dogodku Rdeča pokrajina s slikarko Klementino Golija, Pavlom Ocepkom in Henrikom C. Enbohmom.
Foto (c) Jože Suhadolnik
Latest posts by Lucija Stupica
(see all)
Marjan Strojan je izdal šest zbirk poezije: »Izlet v naravo« (1990), »Drobne nespečnosti« (1991), »Parniki v dežju« (1999), »Dan, ko me ljubiš« (2003), »Pokrajine s senco« (2006), »Vreme, kamni, krave« (2010) ter številne prevode iz angleške in ameriške poezije, nazadnje prevod »Canterburyjskih povesti« Geoffreyja Chaucerja, ki je izšel pri CZ z letnico 2012. Uredil in v glavnem prevedel je »Antologijo angleške poezije« od Beowulfa do konca XX. stoletja. Dvakrat je bil nagrajen s Sovretovo nagrado (za prevoda »Beowulfa« in Miltonovega »Izgubljenega raja«), za »Parnike v dežju« si je s Cirilom Zlobcem delil »Veronikino nagrado« (2000), leta 2015 pa je za svoje delo prejel Nagrado Prešernovega sklada.
Latest posts by Marjan Strojan
(see all)
Blaž Božič, rojen l. 1991 v Ljubljani. Študent starogrškega jezika in književnosti ter primerjalnega jezikoslovja. Svojo poezijo je izdal v pesniških zbirkah "Grč" (Demo edicija MIK, KUD Kentaver, 2011) in "Potem smo si vranice odprli na nežno valujoči livadi" (KUD France Prešeren, 2013). Kot član skupine nevem nevem in človek za projektom SsmKOSK je zavezan tudi področju zvoka in glasbe.
Latest posts by Blaž Božič
(see all)
Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva se je rodil 17. 10. 1946 v Ljubljani. Diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Ljubljani. Bil je urednik študentske Tribune, Radia Študent, poučeval je glasbo, bil novinar Dnevnika in urednik knjižne priloge Svet v knjigah. Do upokojitve je urejal Otroške in mladinske programe na Televiziji Slovenija. Nekoč član glasbene skupine Salamander, komponist scenske glasbe, navdušen igralec ragbija in vaterpola. Piše tudi poezijo in prozo za otroke, TV-scenarije ter literarno in glasbeno publicistiko. Prevaja iz angleščine in italijanščine. Za svoje pesniško, esejistično in prozaistično delo je prejel najpomembnejše nacionalne nagrade. Avtor okrog dvajsetih pesniških zbirk, petih romanov, dveh knjig kratke proze in treh knjig esejev.
Latest posts by Milan Dekleva
(see all)
Brane Mozetič je pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, založnik, aktivist, promotor slovenske literature v tujini in še marsikaj. Doslej je izdal 14 pesniških zbirk, dva romana, knjigo kratkih zgodb in tri otroške slikanice. V tujini je v prevodih izšlo že 36 njegovih knjig, največ v italijanščini, španščini, angleščini in nemščini. Prevedel je preko 30 knjig, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta. Ureja zbirki Aleph in Lambda, uredil je več antologij in predstavitev slovenske literature za tujino, programsko sooblikuje festival Živa književnost in festival LGBT filma.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Brane Mozetič
(see all)
Petra Kolmančič (1974), pesnica, urednica in kulturna delavka, po izobrazbi univ. dipl. sociologinja kulture in filozofinja.
Izdala je pesniške zbirke Luknja (Frontier,ZKO, 1994), Šus v glavo (Frontier, ZKO Pesnica, 1995), Slina (Frontier, ZKD, 1999), Uvod v poželenje (Subkulturni azil, 2004) in pesniško zbirko P(l)ast za p(l)astjo (Založba Pivec 2014), za katero je leta 2014 prejela Veronikino nagrado.
Njena poezija je uvrščena v številne antologije, objavlja v domačem in tujem revijalnem tisku, njene pesmi pa so bile prevedene v nemški, madžarski, hrvaški, bosanski in angleški jezik. Je avtorica ali soavtorica multimedijskih projektov in performansov, v katerih se poezija povezuje z drugimi mediji (video, računalniška grafika, glasba, strip, ples).
Foto (c) Branimir Ritonja
Latest posts by Petra Kolmančič
(see all)
Italijanski pesnik Matteo Fantuzzi (1979) živi v mestecu Lugo di Romagna blizu Ravenne. Za prvenec “Kobarid” (2008, 2011) je prejel številne nagrade. Sodeluje kot urednik pri literarnih revijah, trenutno je koordinator italijanske revije Atelier, urednik za sodobno poezijo pri založbi Ladolfi Editore in sourednik spletne revije Mosaici škotske St. Andrews University. Je član žirije Premio Antonio Delfini in Premio Rimini. Njegove pesmi so bile objavljene v številnih revijah (Nuovi Argomenti, Il Verri, Yale Italian Poetry, Italian Poetry Review, Gradiva) in antologijah (med njimi Jardines Secretos. Antologa de la joven poesa italiana, Sial, 2009 in Poeti Italiani del Duemila, Palomar, 2011). Je ustanovitelj spletne strani UniversoPoesia, uredil je pesniško zbirko o pesništvu Emilije-Romanje “La linea del Sillaro” (Campanotto, 2006) in zbirko o pesniški generaciji, rojeni v osemdesetih letih, "La generazione entrante" (Ladolfi, 2011, 2014).
Foto (c) Daniele Ferroni
Latest posts by Matteo Fantuzzi
(see all)
Iraški pesnik, pisatelj, dramaturg in prevajalec iz danščine v arabščino. Živi v Københavnu. Rojen je leta 1953 v Bagdadu, od koder je zaradi pritiska režima odšel leta 1979. Preko Maroka in Libije je leta 1982 dospel v Sirijo.
V Damasku je objavil prvi zbirki poezije v arabščini Daleč od njih in Drugačen. Azil je našel na Danskem, kjer je nadaljeval s književnim delom. Leta 1988 je objavil zbirko poezije Oblak na begu v arabščini z vzporednim prevodom v danščino. Od takrat je objavil deset knjig v danščini, v arabščini in v številnih drugih svetovnih jezikih pa več kot petdeset knjig poezije, dva romana in dramo. Najnovejše pesniške zbirke v arabščini je objavil v Kairu, Ráne večnosti, 2015, in Princ iz Københavna, 2020. Kot pesnik in graditelj mostov med različnimi kulturami in narodi je dobitnik številnih danskih in mednarodnih nagrad ter priznanj.
Je predsednik dansko-arabskega združenja Assununu. Za bosansko-hercegovske bralce je Milena Rudež prevedla pesmi Muniama Alfakerja iz štirih danskih zbirk. Objavljene so bile v literarnih revijah Riječ, Život, Susreti in v almanahu Planet Poezija; v obliki knjige pa v pesniških zbirkah: Obleka brez telesa, Nepričakovana radost ter Oblak na begu in druge pesmi. Slednja je, prevedena v makedonščino, izšla leta 2020.
Latest posts by Muniam Alfaker
(see all)
Milan Zagorac se je rodil leta 1976 na Reki, kjer je tudi končal študij hrvaškega jezika in književnosti. Bil je pomočnik glavnega urednika pri založbi Adamić, direktor in glavni urednik Izdavačkog centra Rijeka ter pomočnik glavnega urednika časopisa Rival. Od leta 2005 skupaj s soprogo vodi Studio TiM. Milan Zagorac je član in soustanovitelj literarne skupine Ri Lit in časopisa za književnost in umetnost Književnost uživo. Piše prozo, eseje, potopise, poezijo in kritiko. Objavil je več romanov, njegov zadnji roman »Vražji prolaz« je izšel leta 2013. Živi na Reki.
Latest posts by Milan Zagorac
(see all)
Mojmir Miro Ferenc se je rodil leta 1966 v Mariboru. Pesmi objavlja na različnih spletnih portalih tako v Sloveniji kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije, objavil pa je tudi e-knjigo »Osamljen sredi ulice«. Poleg tega je organizator literarnih večerov in igra v različnih amaterskih gledaliških skupinah, manjši vlogi pa je odigral tudi v filmih »Šanghaj« in »Srečen za umret«. Živi in ustvarja v Spodnji Polskavi.
Foto (c) Julijan Kmet
Latest posts by Mojmir Miro Ferenc
(see all)
Noria Adel, pesnica, fotografinja in vizualna umetnica, se je rodila leta 1980 v Alžiriji. Po končanem študiju umetnosti na akademiji za lepe umetnosti v Alžiriji, je odšla v Damask, v Sirijo, kjer je živela do leta 2011. Leta 2012 je prejela umetniško štipendijo UNESCA za literaturo »UNESCO-Aschberg Bursaries for Artists – creative writing«. Je avtorica ali soavtorica več pesniških zbirk in gostja različnih pesniških festivalov. Živi v Nemčiji kot svobodni književnik.
Latest posts by Noria Adel
(see all)
 murr.jpg)
Vid Sagadin Žigon, rojen v letu 1972, ko je Bobby Fisher na svetovnem šahovskem prvenstvu premagal Spaskega, piše pesmi, že odkar je kot predadolescentni fantič nastopal v krogu svojih sorodnikov in vrstnikov. Toda, ker stvari potrebujejo čas, da dozorijo, ali iz kakšnih drugih razlogov je z objavami začel šele v študentskih letih, njegove pesmi so našle svoj prostor v literarnih revijah Literatura, Mentor, Dialogi, Nova revija, Poetikon in se izgubljale v etru tretjega programa Radia Slovenija. Kot navdušen bralec domače in svetovne književnosti se je lotil študija primerjalne književnosti, ki ga je tudi zaključil z diplomsko nalogo o grotesknem pri Bulgakovu, da bi lahko »dal za rundo«, pa je pisal tudi literarne kritike in eseje. Vendar je potem moralo miniti še vsaj desetletje, ki ga je porabil za lektoriranje kot edini vir svojega preživljanja, dokler ni končno zbral pogum in leta 2010 izdal prvenec »Drevored«, da bi mu letos sledila še čisto sveže zapečena pesniška knjiga »Špilunga«. Živi in ustvarja v hiši na robu Ljubljanskega barja, kjer ga navdihujejo žena in trije otroci.
Foto (c) Murr
Latest posts by Vid Sagadin Žigon
(see all)
Karmen Vidmar se je rodila v Postojni in živi v Novi Gorici. Izdala je dve pesniški zbirki, prozno delo in pravljice. Bila je finalistka in polfinalistka pesniškega turnirja. Je članica KD Nit (Posočje, Benečija, Rezija), kjer sodeluje na raznih pesniških večerih. Pesmi objavlja v različnih zbornikih in revijah.
Latest posts by Karmen Vidmar
(see all)
Michele Obit se je rodil leta 1966 v Ludwigsburgu (Nemčija) italijansko-slovenski družini. Družina se je po dveh letih vrnila v Furlanijo. Diplomiral je iz geodezije. Danes živi v Špetru. Zaposlen je kot glavni urednik dvojezičnega časopisa Novi Matajur, od leta 2002 je predsednik kulturnega društva Ivan Trinko. Je selektor pesniškega dela zelo znanega in odmevnega mednarodnega umetniškega srečanja “Stazione di Topolo / Postaja Topolove” ter pobudnik in urednik Zbirke Koderjana, ki je nastala v okviru istega festivala. Objavil je več pesniških zbirk, tudi v slovenskem jeziku, in prevedel v italijanščino slovenske pesnike in pisatelje kot Boris Pahor, Aleš Šteger, Miha Mazzini in Miljana Cunta.
Latest posts by Michele Obit
(see all)
Iztok Osojnik (rojen 1951 v Ljubljani), pesnik, doktor znanosti, antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik, popotnik. Diplomiral iz Primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani (1977). 1980-1982 Podiplomski študij v Osaki, 2011 doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje »***Asterisk« (Kud France Prešeren, 2011) in »Poročena na rdeče« (MK, 2012), 5 romanov in 2 zbirki esejev in študij ter znanstveno monografijo »Somrak suverenosti« (Apokalipsa 2013). Vodi Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji, Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati Čoln in še vrsto drugih mednarodnih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je dobil vrsto domačih in tujih nagrad. Nazadnje mednarodno nagrado KONS (2011) in nominacijo za Jenkovo nagrado 2011. Živi in dela v Ljubljani.
Latest posts by Iztok Osojnik
(see all)
 Đurađ vujčić.jpg)
Prvoslav Vujčić (Požarevac, Srbija, 1960) je magister primerjalne književnosti, kanadski in srbski književnik keltskega porekla, filozof, sin Jefrema in Nadežde, oče štirih otrok (Teodora, Jefimija, Djuradj, Dimitrije), predavatelj, kolumnist, pisec aforizmov, režiser kratkih filmov, kulturni desident in pesnik. Šolal se je v Požarevcu, Beogradu, Čikagu in Torontu. V ZDA je prejel priznanje Ambasador poezije. Prvoslav Vujčić je s svojim sinom Djuradjom Vujčićem, kanadskim novinarjem in prevajalcem, osnoval »Urbani književni krog« (Urban Book Circle, Kanada, 14. februar 2012) in »Krog UKK« – spletni časopis aplikativne književnosti in tradicionalne umetnosti »Urbanega književnega kroga«. Prvoslav Vujčić je avtor 16-tih knjig. Član je Združenja kanadskih novinarjev, Kraljevske kanadske legije, Združenja književnikov Srbije, Združenja književnikov Republike Srbske, Mednarodnega združenja književnikov (ZDA) in Srbske književne zadruge. Je častni član Združenja književnih ustvarjalcev (Kanada). Prvoslav Vujčić je leta 1977 v ZDA in Kanadi štirinajst dni recitiral poezijo z enim najbolj vplivnih pisateljev bitniške generacije Charlsom Bukowskim. Za svoje delo je prejel mnoga priznanja, med drugim »Zmajevo nagrado« (Beograd, Srbija), nagrado »Minerva« (Toronto, Kanada) in »Nagrado književne kritike« (ZDA). Njegovo delo pa je izšlo tudi v knjigi »Možganska zveza s Srbijo – 100 draguljev srbske razsejanosti«, kjer je objavljeno 100 najbolj znanih Srbov iz diaspore in ki jo je uredil dr. Radivoje Petrović v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Srbije (2004). Mednarodno združenje književnikov ZDA ga je leta 2007 proglasilo za ambasadorja poezije Združenih držav Amerike.
Foto (c) Djuradj Vujčić
Latest posts by Prvoslav Vujčić
(see all)
 jasminka bulj.jpg)
Modus vivendi Miriam Drev, rojene v Ljubljani, pesnice, pisateljice ter književne prevajalke iz angleščine in nemščine kot tudi kritičarke in publicistke, so knjige. Njen prevodni opus šteje več kot osemdeset izdaj; številni avtorji so v slovenskem jeziku izšli prvič na njeno pobudo; niz esejev slovenskih piscev je prevedla tudi v angleščino. Sedem let je preživela na Dunaju, kjer sta nastali otroška knjižica »Šviga gre lužat« (1995) in okvirno njena prva pesniška zbirka »Časovni kvadrat« (2002). Sledile so zbirke poezije »Rojstva« (2007), »Vodna črta« (2008), »Sredi kuhinje bi rasla češnja« (2012) in "Tirso" (2017). Objavila je tri romane: »V pozlačenem mestu« (2012), »Nemir« (2014) in "Od dneva so in od noči" (2021) . Je tudi avtorica številnih spremnih besed, literarnih večerov, literarnih portretov in književnih kritik. Njene pesmi so prevedene v angleščino v »Voices of Slovene Poetry 3«, v nemščino v "Stimmen slowenischer Lyrik 4" (2019), uvrščene v več antologij in v tujini objavljene revijalno.
Foto (c) Jasenka Bulj
Latest posts by Miriam Drev
(see all)
Ameriški pesnik Mathew Rohrer (1970, Oklahoma) je izdal več pesniških zbirk, zadnja z naslovom "Obkrožen s prijatelji" je izšla v začetku letošnjega leta. Živi v Brooklynu in predava na newyorški univerzi.
Latest posts by Matthew Rohrer
(see all)
Dejan Koban piše besedila in je interpret v noise skupini Nevemnevem. Skupaj z Veroniko Dintinjana soustvarja pesniške večere in festival Mlade rime. Ne mara podeželja in prevelike količine ljudi v zaprtih prostorih. Kljub slabemu spominu si v zadnjem času zapomni presunljivo število svojih verzov – na primer »tu je konec onkraj se nadaljuje svet.« Sovraži velike začetnice in preveč ločil.
Foto (c) Simon Intihar
Latest posts by Dejan Koban
(see all)
 sanja bistričić.jpg)
Dorta Jagić (1974) poleg poezije objavlja tudi kratke zgodbe, potopise, eseje in dramske tekste. Objavila je pesniške zbirke »Rjuha prek glave« (1999), »Tamagochi mi je umrl na rokah« (2001), »Hudič in stara devica« (2003), »Kvadratura mavrice« (2007), »Kavč na trgu« (2011) in »Kafkov nož« (2015) ter prozne knjige »Hrbtenica« (2009), »S tetovažo nisi sam« (2011), »Mali slovar bibličnih žena« (2013) in »Prehodi in razpoke« (2015). S svojim delom je uvrščena v številne domače in tuje pesniške antologije, njene pesmi pa so prevedene v več kot dvajset jezikov. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad, med drugim nagrado za prvenec »Goranovo prolječe«, mednarodno nagrado »Balkan Grand Prize for Poetry« (2007) v Romuniji in »The European Poet of Freedom Award« (2014) na Poljskem. Dorta Jagić že vrsto let deluje kot pedagoginja in režiserka v študentskih gledaliških skupinah, vodi pesniške delavnice in prevaja iz angleščine in nemščine. Živi v Zagrebu kot svobodna književnica.
Foto (c) Sanja Bistričić
Latest posts by Dorta Jagić
(see all)
 murr.jpg)
Zoran Pevec, rojen 1955 v Celju, pesnik, kritik, esejist, urednik. Končal je znanstveni podiplomski magistrski študij književnosti na temo ženski liki v slovenski poetični drami po letu 1960. Je član Društva slovenskih pisateljev, bil je predsednik Komisije za prireditve, sedaj pa je njen član. Je odgovorni urednik revij za književnost »Vpogled« in »Vsesledje«, je član uredniških svetov revije za poezijo »Lirikon 21« in revije za poezijo in poetično »Poetikon«. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Prejel je tretjo nagrado na natečaju za Evropski mesec kulture v Ljubljani za pesem »Mesto«, prvo nagrado strokovne žirije na pesniškem turnirju v Mariboru za pesem »V neki točki«, leta 2013 pa nagrado čaša nesmrtnosti-velenjica za vrhunski desetletni pesniški opus, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. stoletja. Njegove pesmi so revijalno prevedene v več tujih jezikov. Izdane pesniške zbirke: »Orbis pictus« (1986), »Zapisi pozabljenih« (1996), »Pod silikonskim nebom« (2000), »Moški v sobi« (2004), »V neki točki« (2006), v zbirki »Glasovi slovenske poezije« je izdal izbor svojih pesmi, prevedenih v angleščino (2010), »Hasidski pevec« (2011), »To ni Michel Foucault« (2015) in priročnik za pisanje poezije –»Kako narediti pesem« (2006).
Foto (c) Murr
Latest posts by Zoran Pevec
(see all)
Aleš Jelenko se je rodil v Celju leta 1986, živi v Ločah (Slovenske Konjice), po izbrazbi je magister managementa. Piše predvsem pesmi in kratke zgodbe. Izdal je pesniški zbirki »Od poezije do sanj« (2006) in »Ko duša vidi« (2014) ter strokovno-filozofsko knjigo »Spopad z moralo – Razmišljanja o pomenu moralnih vrednot« (2010).
Svoja dela objavlja v literarnih revijah, kot so »Apokalipsa«, »Vpogled«, »I.D.I.O.T.«, »Hotenja«, »Vsesledje«, »Rukopisi«, »Liter jezika«, »Locutio« in »Novi zvon«. Je finalist »Festivala mlade literature Urška 2015«, prav tako se je leta 2015 uvrstil v polfinale »Pesniškega turnirja« Založbe Pivec. Prejel je »bronasto čipko« za poezijo v Žireh ter osvojil 1. mesto v Novem sadu na 9. mednarodnem literarnem natečaju »Duško Trifunović«. Je idejni vodja literarnega festivala »Spirala«, ki se odvija v Slovenskih Konjicah in urednik istoimenske revije.
Latest posts by Aleš Jelenko
(see all)
Barbara Jurša Potocco dela kot lektorica za angleški jezik - učiteljica tujega jezika stroke, je pa tudi prevajalka in pesnica. Doslej je objavila dve pesniški zbirki, Leta v oklepaju (2014) in Milje do Trsta (2021). Od leta 2019 živi v Trstu.
Foto (c) Zulejka Javeršek
Latest posts by Barbara Jurša
(see all)
Amir Or, rojen v Tel Avivu leta 1956, je v hebrejščini pišoči izraelski pesnik, prevajalec in esejist. Do zdaj je objavil enajst pesniških zbirk, zadnja, z naslovom »Prerokba blazneža«, mu je izšla leta 2012, izšlo pa je tudi več izborov iz njegove poezije. Njegove pesmi so prevedene v okoli štirideset jezikov in je reden gost najpomembnejših pesniških in literarnih festivalov po vsem svetu ter dobitnik več izraelskih in mednarodnih nagrad, med drugim je prejel nagrade »Pleiades tribute« (SPE 2000) za pomemben prispevek k sodobnemu svetovnemu pesništvu, »Fulbright Award for Writers«, »Bernstein Prize« in mnoge druge.Amir Or je študiral filozofijo in primerjalno religiologijo na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer je kasneje tudi predaval starogrško religijo, poučeval pa je tudi kreativno pisanje na »Helikonski šoli za poezijo«, še danes pa ga poučuje na mnogih univerzah v Izraelu, Evropi, ZDA in na Japonskem.Amir Or je ustanovničlan organizacije EAWCP (European Association of Creative Writing Programs), ustanovil in razvil pa je tudi več projektov, kot sta na primer »Sha’ar International Poetry Festival« in že omenjena pesniška šola »Helicon Hebrew-Arabic Poetry School«.
Foto (c) Andjelko Vasiljevic
Marjanca Kočevar je slovenska pesnica, esejistka, prevajalka, urednica in mentorica. Rodila se je leta 1947 v Metliki, po končanem učiteljišču v Novem mestu in študiju germanistike na FF v Ljubljani je bila zaposlena kot učiteljica v Kočevju in Novem mestu. Objavila je pesniške zbirke »Ki mimo greš«, »Pompeji«, dvojezično pesniško zbirko »Kristalis«, ki ji je izšla v Banja Luki, bibliofilsko izdajo »Reka poetičnih podob« s še dvema pesnikoma (Gregorčič, Markelj) in slikarjem Jankom Oračem, zbirko priložnostnih pesmi »Mesečevi kažipoti« in zbirko »Mala sanjavka«, pred izidom pa je njena nova pesniška zbirka »Rdeči lan«. S svojo poezijo je zastopana v mnogih antologijah tako v Sloveniji kot izven nje. Bila je med ustanovitelji revije »Mentor« in dolgoletna članica uredniškega odbora, prav tako je bila članica uredništev mnogih drugih revij in časopisov, vodila je in še vodi po vsej Sloveniji literarne delavnice, prevaja iz nemščine, srbščine in hrvaščine, bila pa je tudi ustanoviteljica in voditeljica izjemno odmevnega projekta »Salon poezije Marjance Kočevar«. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim tudi »Trdinovo nagrado«.
Latest posts by Marjanca Kočevar
(see all)
Peter Rezman se je rodil leta 1956 v Celju, živi v Velunjskem grabnu. Piše poezijo, prozo in uprizoritvena besedila, objavlja v revijalnih izdajah literature. Izdal je pesniške zbirke »Pesmi iz premoga« (1985), »Delavske pesmi« (samizdat, 1987), »Črno in črno, rdeče in rdeče, zeleno in zeleno« (1990), »Družmirje« (1998) in »Žvalinjak« (otroške, slikanica) 2014. Zbirke kratke proze »Kiril Lajš ni lastnik krčme Peter Rezman« (1985), »Skok iz kože« (2008, nagrada fabula 2009) in »Nujni deleži ozimnice« (2010, nominacija za nagrado fabula 2011). Romana »Pristanek na kukavičje jajce« (2010) in »Zahod jame« (2012, finalist za nagrado kresnik 2013). Uprizoritvena besedila so izšla v knjigah »Beseda te gleda« (2010) in »Ljubljana – Gospa sveta« (2011). Član literarnega društva Hotenja, Velenje in Društva slovenskih pisateljev, Ljubljana. Pisal in nastopal je v umetniški skupini »PreGlej«, Ljubljana. Uvrščen v antologijo »Slovenske rudarske pesmi« (1983) in »Antologijo sodobne slovenske literature« (2010).
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Peter Rezman
(see all)
Kristina Hočevar je diplomirala iz slovenistke in splošnega jezikoslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno uči slovenščino na dveh šolah, občasno tudi lektorira. Je avtorica petih pesniških zbirk (V pliš, 2004; Fizični rob, 2007; Repki, 2008; Nihaji, 2009, Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, 2012). Njena tretja zbirka »Repki« je prejela nagrado Zlata ptica. Znašla se je v antologiji »Vsaka ljubezen je pesem« (DSP, 2004), v izboru za »Contemporary Slovenian Poetry 3«, v zborniku »Dnevi poezije in vina« 2010, slovensko-poljski antologiji »Šestnajst slovenskih pesnic« (Litterae slovenicae, DSP, 2011), uvrščena je tudi v izbor »10 booksfrom Slovenia« 2013. Do sedaj je objavila pesmi v nekaterih tujih revijah: ameriški reviji »Talisman – a journal of contemporary poetry and poetics«, britanski »The Paper Nautilus«, dunajski reviji »Keine Delikatessen«. Pred kratkim je izšla»3 way art book - Trosmerna knjiga umetnika«, v kateri so z njeno poezijo združene grafike Gorazda Krneca. Njena zadnja pesniška zbirka »Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda« je bila nominirana za Veronikino nagrado in za nagrado Kritiško sito, prejela je Jenkovo nagrado. Njena poezija je prevedena v več tujih jezikov, čedalje pogosteje ima tudi branja v tujini. Kot ena od petih slovenskih avtorjev vključena tudi v pesniško platformo »Versopolis«.
Latest posts by Kristina Hočevar
(see all)
Rojen 24.1.1979 v Mariboru, kjer živim, delam in študiram. Prva objava leta 1999 sovpada z začetki javnih nastopov. Več objav v zbornikih in revijah. Sodeloval pri nekaj performanceih. Uglasbena poezija na CD-jih projekta »Rokerji pojejo pesnike«. Zaenkrat dve samostojni publikaciji: »Njej« (Litera 2007), »Tebi« (Droplja 2014). Sodelovanje na slovenskih in tujih festivalih. Preveden v nemški, angleški, hrvaški, bosanski, srbski, romunski in madžarski jezik, branja po Sloveniji, Avstriji, Romuniji in na Hrvaškem. Nekaj nagrad. Literatura je nekaj, kar me bo zagotovo spremljalo skozi celo življenje, je ena najbolj gotovih stalnic mojega bivanja. Sicer pa: naj literatura spregovori.
Foto (c) Maja Šivec
Latest posts by Jan Šmarčan
(see all)
Anna Mattsson (rojena leta 1966) je švedska pesnica, pisateljica in prevajalka. Od izida prvenca leta 1988 je objavila deset avtorskih del in številne prevode. Študirala je primerjalno književnost, filozofijo in nordijske jezike. Kot prevajalka je več let delala za Nordijski svet ministrov, še posebej v jezikovni kombinaciji ferščina–švedščina. Med letoma 1990 in 1993 je živela na Ferskih otokih, kjer je študirala nordijske jezike na Univerzi v Tórshavnu. Od leta 2001 sodeluje pri kulturni izmenjavi med Švedsko in Kambodžo. Med letoma 2003 in 2006 je živela v Phnom Penhu, kamor se še danes vrača. V kmerskem (kamboškem) jeziku je med drugim objavila prevod svetovno znane otroške knjige »Pika Nogavička«. Leta 2014 je prejela nagrado za avtorja/avtorico leta za svoje delo »Ljusgatan«. Je članica odbora PEN in organizatorka vsakoletnega festivala politične poezije v svojem domačem mestu Göteborg. Leta 2014 se je udeležila prevajalske delavnice lezbične poezije v Danah in leta 2015 slovensko švedske prevajalske delavnice, ki je prav tako potekala v Danah.
Latest posts by Anna Mattsson
(see all)
Mlade rime so pesniški večeri, namenjeni predstavljanju mladih, novih, neuveljavljenih pesnikov in pesnic. Cilj Mladih rim je omogočiti novim pesniškim glasovom prostor, kjer lahko preskusijo svoje pesmi, se prvič (ali drugič) srečajo s publiko. Je tudi prostor, kjer lahko poslušajo poezijo svojih kolegov. Na vsakem večeru nastopi pet do šest novih, neuveljavljenih pesnikov oz. pesnic, sledi pa jim pesniški gost, že uveljavljeno ime slovenske poezije. Tako lahko tisti, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti, svojo poezijo vzporejajo s poezijo nekoga, ki je že prehodil kak kilometer ali dva. Hkrati pa oboji berejo relativno mladi publiki. Mlade rime spodbujajo medgeneracijsko komunikacijo. Ideal Mladih rim je pesniška skupnost, ki nastaja ob branju in poslušanju poezije. Septembra 2015 bodo na vrsti že 100. Mlade rime.
Latest posts by Mlade rime
(see all)
Veronika Dintinjana piše, bere, prevaja, dela Mlade rime itd. Ne mara spremnih biografskih zapisov in neumnih vprašanj.
Za več informacij glej:
- Rumeno gori grm forzicij, LUD Literatura, 2008
- Louise Glück: Onkraj noči, Nova lirika, MK, 2011
- Denise Levertov: Proti točki noč, KUD Kentaver, 2014
- Ciaran O'Driscoll: Nadzorovanje življenja, KUD France Prešeren, 2013
- Ursula K. Le Guin: Ples na robu sveta, KUD Apokalipsa, 2007
- Čudovita usta – antologija sodobne irske poezije, KUD Apokalipsa, 2007
Foto (c) Sunčan Stone
Latest posts by Veronika Dintinjana
(see all)
Dare Gozdnikar se rodi leta 1972 v Celju blizu Laškega piva, ob katerem preživi večji del mladosti. V osnovni šoli učiteljica pred razredom prebere njegov prosti spis zaradi ene same presunljive metafore. To ga zaznamuje tako, da naslednje desetletje ne napiše nobenega spisa več.Sicer že v mladosti zaide v poezijo, a ga je kasneje še bolj prevzame glasba. Pod psevdomimom je umotvoril tudi kratke hudomušne zgodbe za radijsko oddajo »V nedeljo zvečer« z Jankom Ropretom. Danes se igra glasbenika pri celjski rokenrol zasedbi Stranci. Razklada pesmi za skupino Gromofon iz Celja. V prihodnje se kani nacejati od izdaje svoje prve pesniške zbirke.
Foto (c) Boris B. Voglar
Latest posts by Dare Gozdnikar
(see all)
Bojan Meserko, rojen 10.09.1957 v Ljubljani, otroštvo in odraščanje preživel na Kodeljevem. V samozaložbi sem izdal svojo prvo pesniško zbirko »Mene nas je mnogo«, katero so prijatelji, znanci in naključni kupci razgrabili v nekaj dneh. Kmalu po pesniški zbirki me je pritegnilo pisanje fantastike in znanstvene fantastike, kateri sem se v naslednjih petnajstih letih 70% posvetil in tudi požel določene uspehe – 3 nagrade na natečajih revije Življenje in Tehnika (ŽIT). Prav tako sem dobil tudi nagrado na natečaju revije Mladina za najboljšo erotično zgodbo.
Leta 1989 me je k sodelovanju povabil zagrebški oskarjevec in ustanovitelj zagrebške šole risanega film Dušan Vukotić, ki je po moji noveli »Kmečka idila« posnel krajši animirani film z naslovom »Dobrodošli na planet Zemlja«, ki je bil predvajan v otvoritven terminu svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu, 1994. To se mi je zdelo vrhunec, ki ga lahko kot avtor ZF&F dosežem, naslednje leto, 1995, sem se pričel poslavljati od fantastike in znanstvene fantastike, ter pričel pisat trilogijo, ki je za osnovo še imela nekaj znanstvene fantastike in fantastike, a je bila že presežna in drugačna literatura od tedanje aktualne. Pričele so se tudi prve primerjave s Samuelom Beckettom.
Konec leta 2010 sem se preselil v Novo mesto in tam nadaljeval s svojim ustvarjanjem. Leta 2010 je skladateljica Anica Sabo iz Beograda ustvarila skladbo, ki je bila inspirirana z mojo trilogijo »Sanjališče, sanjalnica, senjalnica« in je bila prvič izvedena naslednje leto 2011 v Beogradu na mednarodnem festivalu novejših skladateljev.
Leta 2013 sem bil izbran v Krakovu, Poljska, med deset najradikalnejših in avantgardnih živečih svetovnih avtorjev. Oktobra omenjenega leta sem bil povabljen v Krakov in tako spoznal tudi ostalih devet. Mene so predstavljali kot balkanskega oz. vzhodnoevropskega Becketta.
Kreiral sem še nekaj literarno inovativnih kreacij, ki so se delno končale z razstavo »literarno likovnih objektov« pod naslovom »Brez besed« v Galeriji Simulaker, Novo mesto. Produkt razstave in kompozicije se je leta 2015 združil v kratek filmček o razstavi »Brez besed / Withouth wor(l)ds«.
Latest posts by Bojan Meserko
(see all)
Slobodanka Živković (1951) je pesnica, igralka in voditeljica Igralske šole v Mestnem gledališču »Teatar 91« v Aleksincu. Objavila je pesniške zbirke »Odzvon« (1997), »Podrivanje tišine« (2004), »Divlje reke« (2007), »Dva vidika« (2010) in »Nulti stepen sna« (2014). Priredila, dramatizirala in režirala je večje število besedil za otroke v matičnem gledališču. Bila je urednica literarnih časopisov »Reč pesnika« in »Reč istine« v Aleksincu. Njene pesmi so bile objavljene v antologijah, revijah in pesniških zbornikih na področju Balkana in na Poljskem, prevedene pa so v poljščino, angleščino, slovenščino in italijanščino. Za svoje pesniško snovanje je prejela več nagrad. Je članica Udruženja Književnika Srbije in gibanja Poetas del Mundo – Pesniki sveta v Srbiji. Živi v Aleksincu.
Latest posts by Slobodanka Živković
(see all)
Tonja Jelen (r. 1988) je najraje v vlogi bralke, opazovalke/raziskovalke in pesnice. Diplomirala je iz slovenskega jezika s književnostjo. Bila je sourednica študentsko literarno-jezikoslovne revije »Liter jezika«. Med letoma 2011 in 2012 je pripravljala ter vodila literarno oddajo »Anima-lit« na radiu Marš. Kot dodiplomska študentka je aktivno sodelovala na festivalih Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Borštnikovih srečanjih in pri projektu Literatura na cesti (v sklopu EPK). Na IV. festivalu romske kulture Romano Chon je izvedla predavanje »Rominje v slovenski literatur«i. Leta 2014 je s predavanjem iz slovenske književnosti sodelovala na Primorskih slovenističnih dnevih.
Latest posts by Tonja Jelen
(see all)
Rojen leta 1975 v Kopru, kjer še vedno živi in ustvarja, od leta 2004 kot samozaposlen v kulturi. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Svoje prevode, izvirno leposlovje in druga besedila od leta 1992 objavlja v dnevnem časopisju, literarnih, kulturnih in strokovnih revijah ter v drugih medijih v Sloveniji in tujini. Je avtor pesniških zbirk „Otok, slutnje, poljub“ (2004), ki je bila nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec na 21. Slovenskem knjižnem sejmu (2005), in „Rezi v zlatem“ (2009), po kateri je med drugim nastal večmedijski performans „BS-LP: Biti svoj lastni prevod“ (2010). Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti in je eden od najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije; njegov prevajalski opus trenutno obsega 28 knjig, več uprizorjenih gledaliških besedil ter preko 120 drugih objav. Za prevod romana Pier Paola Pasolinija „Nafta“ je maja 2011 prejel nagrado zlata ptica. Njegova poezija je bila prevedena v 15 jezikov in objavljena v nekaj antologijah v Sloveniji in tujini; udeležil se je več slovenskih in mednarodnih literarnih festivalov, srečanj in pesniško-prevajalskih delavnic ter od leta 2007 imel čez 100 samostojnih ali skupinskih literarnih nastopov. Deluje tudi kot urednik, zlasti v okviru koprskega KUD AAC Zrakogled. Med drugim pripravlja večjezično (slovensko, italijansko, angleško, špansko, nemško) knjižno izdajo svojih izbranih in novih pesmi.
Latest posts by Gašper Malej
(see all)
Fabiano Alborghetti (1970) živi v kantonu Ticino, Švica. Je avtor zbirk »Verso Buda« (LietoColle, 2004), »L’opposta riva« (2006, kmalu izid v Franciji, Braziliji, na Novi Zelandiji), »Registro dei fragili, 43 Canti« (Edizioni Casagrande, 2009, prevedena v francoščino in angleščino, kmalu tudi v poljščino), »Supernova« (Edizioni L’Arcolaio, 2011), »L’opposta riva, dieci anni dopo« (Edizioni La Vita Felice, 2013). Njegova poezija je bila objavljena v številnih revijah in antologijah. Piše tudi knjižne kritike, zasnoval je literarne revije, radijske programe, programe za zapore, šole in bolnice. Je umetniški direktor festivala PoesiaPresente za Švico. Zastopal je Švico in italijanski jezik na številnih svetovnih festivalih. www.fabianoalborghetti.ch
Latest posts by Fabiano Alborghetti
(see all)
Milan Petek Levokov se je rodil na Ptuju (1960), otroštvo preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno in potopisno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino. Za oddajo »Lahko noč, otroci« na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic, je pa tudi soavtor besedila za otroško gledališko predstavo »Žalostna kraljična«, v izvedbi Gledališča na vrvici, Nova Gorica. Je tudi publicist, saj objavlja popotniške ter druge zapise (esej o teku, Polet fit, 2012) po revijah in časopisih. Literaturo objavlja v revijah oz. na Radiu Slovenija in radiu Trst, otroške pravljice v revijah za otroke, kratko prozo pa v Sodobnosti (Ljubljana), Dialogih (Maribor), v Primorskih srečanjih (Nova Gorica), Apokalipsi (Ljubljana) in drugod. Doslej ima 30 samostojnih knjižnih izdaj, njegova proza pa je tudi objavljena v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji. Do zdaj je objavil pesniške zbirke »Paris at night« (2010), »Ujeti vodo med prsti« (2013) in »Slovenske pisarije« (2014). Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.
Foto (c) DK
Latest posts by Milan Petek Levokov
(see all)
Andrej Hočevar (1980) je pri LUD Literatura odgovorni urednik elektronskega medija www.ludliteratura.si in glavni urednik zbirke Prišleki. Izdal je pet pesniških zbirk, naslednja je planirana za 2017. Napisal je nekaj esejev in kritik, tudi glasbenih, in občasno kaj prevedel. Zasnoval in vodil je različne literarne projekte, med njimi tudi projekt Slovenska literatura in tuji kritiki.
Foto (c) Maj Pavček
Latest posts by Andrej Hočevar
(see all)
Kristina Posilović se je rodila leta 1982 na Reki, kjer je diplomirala iz hrvaškega jezika in književnosti na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Je članica Hrvaškega društva samostojnih umetnikov in Hrvaškega društva pisateljev. Objavila je šest pesniških zbirk: »Agara« (2005), »pHI ODessa« (2007), »Barcelona« (2009) »Canto azzurro« (2012), »O vječnosti i drugim neprilikama« (2013) in »Kuga i njezine kćeri« (2014). Kot štipendistka je bivala v pisateljskih rezidencah v Avstriji in na Danskem. Njene pesmi so prevedene v italijanščino, angleščino, makedonščino, danščino in poljščino. Je dobitnica letne nagrade »Primorsko-goranske županije za doprinos u promicanju ljudskih prava i rodne ravnopravnosti« (2014). Živi na Reki kot samostojna umetnica.
Latest posts by Kristina Posilović
(see all)
Milan Vincetič, rojen 11. 10. 1957 v Murski Soboti, diplomant slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pesnik, pisatelj, urednik, tudi publicist. Živi in ustvarja v Prekmurju, doslej pa je objavil v knjižni obliki pesniške zbirke »Kot slutnja radovedno« (1981, soavtor), »Zanna« (1983), »Arka« (1987), »Finska« (1988), »Tajmir« (1991), »Divan« (1993), »Tanin« (1998), »Balta« (2001), »Lakmus« (2003), »Raster« (2005), »Retuše« (2007), »Vidke« (2009), »Stajanke« (2012), »Pristave« (2014), novele »Za svetlimi obzorji« (1988, soavtor), »Obrekovanje Kreča« (1995), »Srebrni breg/Srebrni brejg« (1995, soavtor), »Šift v idini/Parnik v ajdi« (1999), »Žensko sedlo« (2002), »Talon« (2007), »Pobeglo morje/Vujšlo mordje« (2009), »Zimsko jajce« (2013), kratka romana »Nebo nad Ženavljami« (1992), »Lebdeča prikazen/Lebdeča prijlika« (2014) ter roman »Goreči sneg« (1998).
Piše tudi radijske igre, knjižne ocene in eseje, je uvrščen v številne antologije, njegove pesmi pa so bile prevedene v številne jezike.
Dobitnik nagrade Prešernovega sklada (2005) za zbirko »Lakmus« ter Čaše nesmrtnosti (2007), večkrat nominiran tudi za Veronikino in Jenkovo nagrado.
Latest posts by Milan Vincetič
(see all)
Jure Jakob se je rodil l. 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Kovačiča Otroški pogled, esejistično prozne knjige Hiše in drugi prosti spisi in treh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd, Tri vrane s platane). Za svoja dela je prejel naslednje nagrade: zlato ptico (2004), nagrado za obetavne mlade slovenske umetnike; kritiško sito (2016), nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta; Rožančevo nagrado (2016), nagrado za najboljšo esejistično delo preteklega leta; in nagrado Prešernovega sklada (2019) za zbirko Lakota. Živi in ustvarja v Savljah v Ljubljani.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Jure Jakob
(see all)
Luka Bauman pripada najmlajši pesniški generaciji, generaciji, ki šele vstopa v javni literarni prostor. Rodil se je leta 1995 na Ptuju, od trinajstega leta dalje pa živi v Mariboru. Trenutno študira primerjalno književnost in slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoje pesmi je do zdaj objavil na spletni strani Trubarjeve hiše literature.
Latest posts by Luka Bauman
(see all)
Pesnica Vesna Šare je trikratna polfinalistka in finalistka Pesniškega turnirja, njene pesmi so v zbornikih doma (V zavetju besede) in v tujini, v spletni reviji Locutio, v revijah Fontana, Vpogled, Spirala, Novi zvon in Vsesledje, na spletnem portalu pesem.si. Opažene so na številnih natečajih. Predstavlja jih na različnih literarnih dogodkih (Obalne rime). Marca 2015 je pri založbi Amalietti izšla njena prva zbirka pesmi "Sedem kotov moje sobe", januarja 2017 pa pri založbi Maus druga zbirka z naslovom "Skoraj človek".
Foto (c) Belvedere Videoplus
Latest posts by Vesna Šare
(see all)
Johan Christiansson je švedski pesnik, rojen leta 1971 v Stockholmu na Švedskem. Do danes je objavil tri pesniške zbirke: ABC-Staden, Slussen, Gula gången in Söder om Sahara. Njegova dela so vključena v številne revije in antologije. Johan vodi tudi knjižno založbo Christ & Stein Publishing in glasbeno založbo Wasteland Recordings. Pisati je začel v najstniških letih, predvsem pod vplivom punk-rock gibanja. Johanova poezija nastaja pod vplivom realnosti, s katero se srečuje pri svojem delu kot socialni delavec. Trenutno je okrožni koordinator za boj proti prostituciji in trgovini z ljudmi.
Latest posts by Johan Christiansson
(see all)
Mateja Bizjak Petit je slovenska pesnica in dramaturginja. Dramaturgijo je študirala na Univerzi v Ljubljani in se nato kot lutkarica specializirala pri mojstru ročnih lutk Alainu Recoingu v Parizu in kot režiserka pri Centru za lutkovne umetnosti v Atlanti, ZDA. Pesmi piše v slovenščini in v francoščini in do danes so ji izšle tri zbirke poezije. Je prevajalka Andréja Velterja, Clauda Estebana, Guya Goffetta, Zena Bianuja, Valérie Rouseau, Toneta Škrjanca … Trenutno je direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l'Enfance in umetniška direktorica v gledališču Le Carré Blanc. Leta 2011 je v Tinqueuxu ustanovila Hišo slovenske poezije, ki je namenjena promociji slovenske poezije v Franciji.
Bibliografija:
Le ti, Mariborska Literarna Družba, 2006,
Vosek speče sreče, Beletrina, 2012,
Alica s tisoč rokami / Alice aux mille bras, KUD France Prešeren, 2009 Alice aux mille bras (prenovljena verzija), v kanadsko-francoski izdaji pri založbah Les écrits des forges / Rafael de Surtis 2015.
Latest posts by Mateja Bizjak Petit
(see all)
Nepalski pesnik Bhisma Upreti se je rodil v Shanischare Jhapa, na vzhodu Nepala, leta 1968. Končal je študij ekonomije in kasneje tudi študij literature na Univerzi Tribhuvan v Katmanduju. Med septembrom 1999 in oktobrom 2000 je nadaljeval študij ekonomije v Southamptonu, Anglija, kjer so daleč od doma nastale pričujoče tri pesmi, objavljene leta 2001 v samostojni dvojezični nepalsko-angleški pesniški zbirki »Sea and Other Poems« (»Morje in druge pesmi«).
Bhisma Upreti objavlja poezijo, traveloge, eseje in kratke zgodbe. Do danes je izdal 16 knjig; od tega 8 poezije. Nase je opozoril s pesniško zbirko »Aakash Khasyo Bhane Ke Hunchha?« (»What if Sky Falls?«). Leta 1992 je prejel prvo nagrado na Državnem pesniškem festivalu, pod pečatom tedaj še Kraljevske nepalske akademije, leta 1999 pa nagrado Uttam-Shanti za travelog. Sledili sta še nagrada Moti, 2006 in nagrada Shankar Lamichhane Youth Essay leta 2012.
Lani je pesnik izdal izbor svoje poezije »Just as I am« (»Samo kot sem«), letos pa nove pesmi o svojem mestu, o izginjanju starega: »Kathmandu Kaleidoscope« (»Katmandujski kalejdoskop«), s fotografijami starega Katmanduja slovenskega popotnika, novinarja in pisatelja Gregorja Preaca.
Latest posts by Bhisma Upreti
(see all)
Helena Zemljič, rojena leta 1995 v Mariboru, sicer študentka 2. letnika filozofije in slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. Nekaj poezije sem začela pisati že v osnovni šoli za razne natečaje, vendar me je bolj pritegnila šele proti koncu srednje šole, ko sem se srečala s spletnim pesniškim portalom »Pesem.si«, kjer še zmeraj objavljam. Sicer sem sodelovala tudi na Mladih rimah v Mariboru, nekaj pesmi pa je bilo tudi objavljenih v »Litru jezika« in »Novem zvonu«. V zadnjem letu sem uspela priti tudi v ožji izbor natečaja Urška.
Latest posts by Helena Zemljič
(see all)
Sara Stiplovšek (1996) je fotografinja in oblikovalka. V letu 2015 je s skupino Bodoči intelektualci postavila razstavo »Ali je to tudi umetnost?«, nagrajeno z listino Primavera, ki jo mladim in perspektivnim ustvarjalcem podeljuje Društvo likovnih umetnikov Maribor. V letošnjem letu pričenja študij grafičnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Latest posts by Sara Stiplovšek
(see all)
Dani Bedrač (1954) je pesnik, kantavtor in komponist. S poezijo in glasbo se spogleduje že iz gimnazijskih let. Je vodja glasbene skupine Kladivo, Konj & voda, ki po tridesetletnem premoru spet deluje, ukvarja pa se tudi z raziskavami zvoka v elektronski glasbi. Bil je (so)urednik književne revije Vpogled, organizator literarnih delavnic in kulturnih dogodkov ter mentor mlajšim ustvarjalcem. Izdal je sedem pesniških zbirk in eno novelo, občasno pa piše tudi uvodnike in recenzije. Poezijo redno objavlja v številnih literarnih revijah in zbornikih doma in v tujini.
Zadnja leta živi in ustvarja v Celju.
Latest posts by Dani Bedrač
(see all)
Madžarska pesnica, pisateljica in prevajalka Anna T. Szabó se je rodila leta 1972 v Transilvaniji v Romuniji, leta 1987 pa se je preselila na Madžarsko. Študirala je angleščino in madžarsko književnost na univerzi v Budimpešti, kjer je leta 2001 tudi doktorirala. Objavila je sedem pesniških zbirk za odrasle in prav toliko za otroke, piše pa tudi gledališke igre, eseje in prevaja ter nastopa s svojo poezijo v sodelovanju z različnimi jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki, prav tako pa je tudi sodelovala v popularnem književnem kvizu na madžarski nacionalni televiziji »Nyugat, Szósz, Lyukasóra«. Za svoje delo je prejela več literarnih nagrad. Kot svobodna umetnica živi v bližini Budimpešte skupaj z možem, romanopiscem Györgyjem Dragománom in njunima dvema sinovoma.
Latest posts by Anna T. Szabó
(see all)
Aleksandra Jelušič se je rodila 7. aprila 1976 v Mariboru. Živi in dela na Ptuju. Poslovno se ukvarja z odnosi z javnostmi in je urednica strokovnega časopisa. Izdala je knjigo kolumn, fotografij in pesmi, z naslovom »Postanki v času«. V aprilu leta 2015 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom »Z jezikom ti pišem pesem«. V pripravi je pesniška zbirka z naslovom »Stvari, kot so«, knjiga kratke socialne proze in knjiga pravljic.
Spogleduje se z umetnostjo, ki išče tisto, kar je bilo namerno prečrtano, skrito in odrinjeno na obrobje družbe ali pa je zaradi naglice, pomanjkanja empatije in površnosti nenamerno prezrto.
Foto (c) Srdan Mohorič
Latest posts by Aleksandra Jelušič
(see all)
Darija Žilić, rojena leta 1972 v Zagrebu, je študirala zgodovino in primerjalno književnost. Piše poezijo, kritike in eseje, dela pa tudi kot novinarka, voditeljica programov, prevajalka in urednica. Njene pesmi so prevedene v italijanski, slovenski, slovaški in angleški jezik ter objavljene v različnih revijah in antologijah. Bila je gostja festivalov v Franciji, ZDA, Bolgariji, Turčiji in bivši Jugoslaviji. Objavila je knjigi pesmi »Grudi i jagode« (2005), »Pleši, Modesty, pleši« (2010), knjigo kratke proze »Klavžar« (2013) in več zbirk tekstov o poeziji, literaturi in filmu. Prejela je nagrado Julije Benešić za literarno kritiko za knjigo »Muza izvan geta« (2010) in nagrado Kiklop za pesniško zbirko »Pleši, Modesty, pleši« (2011).
Latest posts by Darija Žilić
(see all)
Ivo Frbéžar (*1949, Ljubljana, Slovenija) je pesnik, pisatelj, slikar, grafični oblikovalec, publicist, fotograf, urednik in založnik (založba Mondena). Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in odnose z javnostmi na Londonski LSPR. Je član DSP in Slovenskega centra PEN. Piše predvsem poezijo, lirično prozo, pesmi in prozo za otroke, radijske igre ter literarno kritiko. Do sedaj je izdal 15 lastnih knjig, od tega 2 v prevodu v tujini, z izborom (zborniki, antologije) pa sodeloval v sedmih. Prevodi njegovih del so v angleškem, italijanskem, španskem, francoskem, portugalskem, češkem, slovaškem, poljskem, ruskem, romunskem, makedonskem, bolgarskem, hrvaškem in srbskem jeziku, haikuji tudi v japonskem. Prejel štiri mednarodne nagrade za poezijo. Živi na Mali Ilovi Gori, kjer se zadnja leta posveča predvsem poeziji in slikanju.
Ivo Frbéžar postavlja v ospredje pesniški eksperiment, ki ga razume in uporablja kot preskušanje skrajnih meja v pomenih besed in celo v njihovi strukturi, vse do najmanjšega sestavnega dela: glasu oziroma črke. Blizu mu je igranje z večznačnostjo in mnogoplastnostjo, razbijanje in graditev, ločevanje in povezovanje, zapisovanje in brisanje, prepoznavanje in nespoznavnost, razkrivanje in skrivanje, premetavanje in sestavljanje. Raziskuje izrazne možnosti jezika, navezuje se tudi na izročilo ljudskega pesništva in impresionistično liriko ter obravnava tudi eksistencialne in družbenokritične teme. *(Matevž Kos; Enciklopedija.si) Kot literarni teoretik se ukvarja predvsem s poetiko.
Njegova zadnja pesniška zbirka »Anti/SONETI« je izšla pri Založbi Franc&Franc, v Murski Soboti.
Latest posts by Ivo Frbéžar
(see all)
Mladen Blažević se je rodil leta 1969 na Reki. Opravljal je različna dela, bil je novinar, arheolog, delal je v trgovini, prodajal zavarovalne police, kmetoval in vrtnaril. Objavil je dva romana, »Tragovi goveda«, 2008, in »Ilirik«, 2015, in je soavtor zbirke distopičnih zgodb »NDH 2033«, 2014. Poezijo in kratke zgodbe objavlja v različnih literarnih revijah in časopisih, pri nekaterih je delal tudi kot urednik. Trenutno pripravlja za izid pesniško zbirko »Poslednji tasmanijski tigar«.
Latest posts by Mladen Blažević
(see all)
»Strane.ba« je spletni portal za književnost in kulturo, konec leta 2014 so ga osnovali Almin Kaplan, Senka Marić Šarić, Srđan Gavrilović, Elvedin Nezirović in Adnan Žetica, neodvisni književniki iz Mostarja, BiH, v sodelovanju s »SKPD Prosvjeta Mostar«, s ciljem, da bi promovirali in afirmirali književnost ter kulturo, da bi ustvarili prostor za predstavljanje avtorjev iz regije in izven nje ter da bi s časoma ustvarili svojevrstno bazo podatkov sodobnih in relevantnih literarnih tekstov kot tudi tekstov, ki so zaznamovali književnost in misel o književnosti skozi zgodovino.
Latest posts by Strane.ba
(see all)
Senka Marić Šarić je književnica iz Mostarja. Objavila je dve pesniški zbirki, svoje pesmi in kratke zgodbe pa objavlja v številnih literarnih revijah. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim tudi nagrado »Evropski vitez poezije« za leto 2013. Živi v Mostarju.
Latest posts by Senka Marić Šarić
(see all)
Almin Kaplan je književnik iz Stoca. Objavil je dve pesniški zbirki, »Biberove kčeri« in »Koncert roga«, ter roman v verzih »Ospice«. Poezijo objavlja v mnogih literarnih revijah po celi regiji. Za svoje delo je prejel več nagrad. Živi na vasi blizu Stoca.
Latest posts by Almin Kaplan
(see all)
Borut Gombač, rojen 1962 v Mariboru, pesnik, dramatik in pisatelj. Po poklicu in izobrazbi knjižničar, zaposlen v Univerzitetni knjižnici Maribor. Dobitnik Glazerjeve listine 2006, nagrade za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor. Objavil tri pesniške zbirke: »Razblinjene dlani« (Subkulturni azil, 2004), »Sence in sinkope« (Litera, 2007) in »Prehod« (Pivec, 2013). Objavil še zbirko radijskih iger in štiri knjige za mlade. Njegove gledališke, lutkovne in radijske igre so bile večkrat uprizorjene, songi pa uglasbeni in izdani na samostojnih zgoščenkah.
Latest posts by Borut Gombač
(see all)
Romunska pesnica, prevajalka in kulturna menedžerka Denisa Duran se je rodila leta 1980, študirala je romunski in angleški jezik ter književnost ter magistrirala iz zvočne poezije, pisane v angleščini. Objavila je štiri pesniške zbirke, za katere je prejela več literarnih nagrad, njena poezija pa je vključena v številne antologije doma in v tujini ter prevedena v angleščino, češčino, bolgarščino, nemščino, italijanščino, turščino, arabščino, finščino in makedonščino. Delala je kot novinarka, prevajalka in urednica, od leta 2007 pa je projektna menedžerka na Romunskem kulturnem inštitutu v Bukarešti.
Foto (c) Daniela Ulieriu
Latest posts by Denisa Duran
(see all)
Anja Grmovšek (1993) je študentka magistrskega študija slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena poezija je objavljena v raznih literarnih revijah in na spletnih straneh, leta 2016 pa je bila med finalisti Pesniškega turnirja Založbe Pivec. Poleg poezije piše tudi literarne in filmske kritike, recenzije ter poročila z raznih literarnih in filmskih dogodkov. Prihaja iz okolice Ljubljane, a se ji vse bolj dozdeva, da njene korenine segajo do svetov Malega princa. Kadar ne piše, razmišlja, o čem bi lahko pisala. Kadar piše, ne razmišlja.
Latest posts by Anja Grmovšek
(see all)
Aleš Mustar se je rodil 1968 v Ljubljani. Je pesnik in književni prevajalec in opravlja svobodni poklic. Diplomiral je iz angleščine in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Leta 2005 je izdal pesniško zbirko z naslovom (U)sodno tolmačenje, ki je bila nominirana za nagrado za prvenec, leta 2017 Srednja leta, nominirano za Veronikino in Jenkovo nagrado, leta 2021 pa je izšla njegova zadnja zbirka. K(o)ronika. Pred kratkim je izšel izbor njegove poezije v prevodu v romunski jezik z naslovom Umetnikov srednjeletni potret, ki ga je ob izidu ugledna literarna platforma Literomania razglasila za knjigo tedna. Poleg pisanja aktivno prevaja romunsko in makedonsko književnost, včasih pa ga pot zanese tudi v gledališče. Kot dramaturg in pisec besedil je sodeloval pri predstavah Šestnajst obratov (En-Knap, 2005) ter Feng Šus v gledališču brez igralca (Maska, 2011).
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Aleš Mustar
(see all)
Mensur Ćatič se je rodil 7. junija 1959 v Doboju v Bosni in Hercegovini. Po poklicu je pravnik. Največji in najlepši del življenja je preživel v Odžaku. Gimnazijo je končal v Modriči, živel pa je v Doboju, Sarajevu, Banja Luki ter na Madžarskem, Poljskem in Danskem. Do zdaj je objavil pet samostojnih pesniških zbirk, njegova poezija pa je izšla tudi v več antologijah ter je prevedena v slovenščino, makedonščino, angleščino, poljščino, nemščino, danščino, bolgarščino in francoščino. Je dobitnik več nagrad, med drugim je za zbirko »Rutinski zahvat« (2007) leta 2010 prejel drugo nagrado Maka Dizdara. Danes živi in ustvarja v Visokem.
Foto (c) Julijan Kmet
Latest posts by Mensur Ćatić
(see all)
Keshab Sigdel je pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in aktivist na področju človekovih pravic ter profesor angleščine na Tribhuvan University v Katmanduju ter urednik angleške literarne revije »Of Nepalese Clay«. Do zdaj je objavil dve pesniški zbirki, samostojno »Samaya Bighatan« (Razkroj časa, 2007) in kot soavtor »Six Strings« (Šest strun, 2011). Svoje pesmi redno objavlja v literarnih revijah po celem svetu ter je reden gost različnih pesniških festivalov, s svojo poezijo in gledališkimi igrami pa je vključen tudi v nepalski šolski program. Za svoje delo je leta 2015 prejel nagrado »Kalashree Srijana Puraskar«.
Bogato je tudi njegovo delo na področju človekovih pravic, tako v Nepalu kot izven njega: deloval je in še deluje na področju mednarodnega prava in še posebej na področju zaščite pravic žensk in otrok ter na področju mednarodne trgovine z orožjem, bil pa je tudi podpredsednik Amnesty International za Nepal.
Latest posts by Keshab Sigdel
(see all)
Daniel Radočaj se je rodil 7. marca 1979 v Puli, kjer tudi živi. S svojimi aforizmi, poezijo in kratkimi zgodbami je zastopan v štiridesetih literarno-kulturoloških tiskanih publikacijah tako na področju bivše Jugoslavije kot izven nje, njegovo delo pa je prevedeno v angleščino, makedonščino in poljščino. Je član istrske podružnice Društva hrvaških književnikov. Do zdaj je objavil pet knjig: »Četrdeset i četiri plus šezdeset deveta«, 2006, »Velika smeđa fleka«, 2011, »Ponekad bih odlazio k njoj biciklom«, 2013, »Vodič kroz Krležu ili Priča o godinama opasnog življenja (koautorski roman s Ivanom Glišićem)«, 2013 in »Suprotno od nogometa ili Što za vrijeme utakmice rade tvoji prijatelji koji ne vole nogomet«, 2014.
Latest posts by Daniel Radočaj
(see all)
Efe Duyan je pesnik in arhitekt, rojen leta 1981 v Istanbulu. Diplomiral je iz arhitekture in filozofije, magistriral iz zgodovine in teorije arhitekture ter doktorirat iz zgodovine arhitekture. Uči arhitekturo na Akademiji za likovno umetnost Mimar Sinan. Bil je udeleženec številnih mednarodnih pesniških festivalov in projektov (Word Express Project, Edinburgh Book Festival, London book Fair, Berlin Poetry Festival in Lodeve Poetry Festival). Pesmi ima prevedene v češčino, kitajščino, danščino, angleščino, francoščino, grščino, nemščino, hebrejščino, italijanščino, slovenščino, hrvaščino, latvijščino, romunščino, makedonščino, okcitanščino in valižanščino. Izdal je dve pesniški knjigi: »Takas« (s Kemalom Özerom, 2006) in »Tek Şiirlik Aşklar« (2012). Knjiga »The Construction of Characters in Nâzım Hikmet’s Poetry« je bila objavljena leta 2008.
Latest posts by Efe Duyan
(see all)
Marko Kravos (1943), tržaški pesnik. Diplomiral iz slavistike, 23 let vodil založniško hišo v Trstu, dve akademski leti predaval in vodil slovenistiko na Univerzi v Trstu, potem samostojni ustvarjalec poezije, proze za odrasle in otroke, radijskih iger, esejistike. Prevaja iz italijanščine, hrvaščine /srbščine, španščine in narečnih književnosti. Je član Društva slovenskih pisateljev in mednarodne pisateljske organizacije PEN; v letih 1996-2000 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, ta čas član upravnega odbora DSP. Živi in ustvarja v Trstu
Izšlo je 24 njegovih pesniških zbirk, nekatere so v tujem prevodu ali večjezične. Objavlja prozo za odrasle in mladino, izšlo je 18 knjižnih objav; piše tudi esejistiko, radijske igre.
Njegova dela so objavljena v preko 20 jezikih.
Prejel je nagrado Prešernovega sklada, italijansko vsedržavno nagrado Astrolabio d'oro v Pisi, nagrado Calabria, nagrado Scritture di Frontiera v Trstu.
Prva samostojna pesniška zbirka, »Pesem«, je izšla leta 1969. V letu 2013 so izšle zbirke: »Impulsi di coppia – Parni zagon«, (bibliofilska izdaja, Il girasole, Catania na Siciliji); »Sol na jezik – Sale sulla lingua« (ZTT-EST, Trst), »V kamen, v vodo« (izbor poezije, MK Ljubljana) in otroška dramatika pod naslovom »Sedem mičnih, jezičnih, junaških«, (Knjižna zadruga, Ljubljana).
Obsežnejši izbori poezije: »Sredi zemlje Sredozemlje«, izbor Tone Pavček, 1993; »Potrkaj na žaro«, epske pesnitve, spremni esej Boris Paternu 2001; »Ljube/zenske«, miniaturka, 2003; »V kamen, v vodo«, spremni esej Peter Kolšek, 2013.
Foto (c) Kajetan Kravos
Latest posts by Marko Kravos
(see all)
Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in mladinski pisatelj Boris A. Novak (r. 1953) je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavil je 80 knjig.
V osrčju njegovega opusa je poezija, ki je doslej izšla v naslednjih zbirkah: »Stihožitje«, 1977; »Hči spomina« (lirske pesnitve), 1981; »1001 stih« (pesnitev), 1983; »Kronanje« (sonetni venci), 1984; »Vrtnar tišine – Gardener of Silence« (dvojezična slovensko-angleška izdaja s slikami Vide Slivniker Belantič), 1990; »Oblike sveta« (pesmarica pesniških oblik), 1991; »Stihija«, 1991; »Mojster nespečnosti«, 1995; »Oblike srca« (pesmarica pesniških oblik), 1997; »Odsotnost« (večjezična izdaja z grafikami Lojzeta Spacala), 1999; »Alba«, 1999, »Odmev«, 2000, »Žarenje«, 2003; »Obredi slovesa«, 2005, »Dlaneno platno« (izbrane pesmi), 2006, »MOM : Mala Osebna Mitologija«, 2007, »Satje« (pesmi v prozi, napisane v l. 1975-76), 2010, in »Definicije« (napisane v l. 1973-75), 2013. L. 2014 je objavil »Zemljevide domotožja«, prvo knjigo epa »Vrata nepovrata«, ki je njegov opus magnum; druga knjiga, »Čas očetov«, je v tisku.
Objavil je tudi naslednje pesniške zbirke za otroke in mladino: »Prebesedimo besede«, 1981; »Domišljija je povsod doma«, 1984; »Periskop«, 1989; »Blabla«, 1995; »Zarja časa« (upesnitve antičnih mitoloških zgodb, upodobljenih na platnih Narodne galerije v Ljubljani), 1997; »Čarovnije sveta«, 1999, ter izbora »Kako rastejo stvari« (2004) in »Vserimje« (2012)
Njegove pesmi so prevedene v mnoge jezike.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Boris A. Novak
(see all)
Rojena sem 21. februarja 1994. Doma sem iz Podgraj pri Ilirski Bistrici, trenutno živim in študiram v Ljubljani. Kot študentka slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si gradim življenje na besedah, ki jih imam tako rada. V svoji diplomi sem se ukvarjala s sodobno kratko prozo, predvsem literaturi pa bi se rada posvetila tudi v času magistrskega študija. Pisanje sem izbrala zgodaj; moji pesniški začetki so bili objavljeni v zbirki mladinske poezije "Pot do sanj" (2008). S poezijo nadaljujem, govorim, živim in se učim živeti. Ljubim besede, podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.
Latest posts by Tadeja Logar
(see all)
Pesnik, organizator literarnih večerov na Češkem in priložnostni urednik različnih antologij Ondřej Hložek se je rodil leta 1986 v Opavi, kjer tudi živi. Svojo poezijo in esejistiko objavlja v vodilnih čeških literarnih revijah, objavil pa je tudi dve pesniški zbirki, »Tížiny« (2011) in »Domů« (2014). Leta 2015 je prejel štipendijo Mednarodne višegrajske fundacije. Njegova poezija je prevedena v italijanščino, francoščino in madžarščino.
Latest posts by Ondřej Hložek
(see all)
Matej Krajnc (1975), univerzitetni literarni komparativist, magister primerjalne književnosti, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ukvarja se s pisanjem avtorske poezije in proze ter s prevajanjem opusov pesnikov-glasbenikov in starejših tekstov epskega značaja iz angleščine in francoščine (mdr. Alexander Pope: Ukradeni koder, Coleridge, Byron idr.). Njegova avtorska bibliografija obsega več kot petdeset samostojnih knjižnih naslovov poezije in proze, prevajalska pa preko trideset samostojnih prevajalskih in soprevajalskih knjižnih naslovov. Svoje pesmi že dve desetletji tudi uglasbuje v kantavtorski/šansonski maniri in redno izdaja nosilce zvoka. Ukvarja se tudi s publicistiko in strokovno esejistiko s področja glasbene zgodovine, prevajanja in verzologije. Živi in ustvarja med Ljubljano in Celjem.
Latest posts by Matej Krajnc
(see all)
Rojena sem v Štrigovi blizu Čakovca v majhnem učiteljskem stanovanju, tako da je bilo normalno, da sem tudi sama postala učiteljica. To se je zgodilo davnega 30.4.1958. Osnovno šolo in gimnazijo sem končala v Varaždinu, kamor sem prišla kot dva meseca stara dojenčica, Filozofsko fakulteto pa sem končala v Zagrebu, kjer tudi živim.
S svojimi pesmimi sem sodelovala v šestnajstih mednarodnih antologijah in objavila tri samostojne pesniške zbirke (»Nesavršenošču tkana«, 2012; »Podneblje jedne pjesme«, 2013 in »Mi nismo ptice«, 2015), v novembru 2015 pa mi bo izšla četrta zbirka (»Miris cimeta«) ter kratek roman »Cvijet i leptir«.
Latest posts by Ksenija Kancijan
(see all)
Eva Tomkuliaková (1982) je študirala dramaturgijo in scenaristiko na Fakulteti za film in televizijo Akademije za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi. Leta 2012 je bila finalistka nagrade Básne 2012. Za njen pesniški prvenec »Sie Forma« (2014) je značilna pomembna orientacija na spol, ki je vpisana že v sam naslov knjige – tu gre za modifikacijo spola v literarni terminologiji – hkrati pa tudi izostri kognitivnost teksta.
Latest posts by Eva Tomkuliaková
(see all)
Nadia Misfud se je rodila leta 1976 na Malti, leta 1998 pa se je preselila v Francijo (zaradi česar se na deževne dni počuti »definitivno Maltežanka«, spomladi »skoraj povsem Francozinja«, »napol Maltežanka, napol Francozinja« na običajne dni in nič od naštetega preostali čas). Misfud posebej zanima feministična teorija in literatura (kar zagotovo ne pojasnjuje njene strasti do Picassa) in je vpletena v različne programe, ki spodbujajo branje med otroki (kar rada pripisuje dejstvu, da jo je mama nagrajevala s knjigami in ne s sladkarijami, ko je bila majhna).
»Żugraga« je njena prva pesniška zbirka v malteščini, objavljena leta 2009. Druga zbirka »Kantuniera 'l bogħod« je izšla leta 2015. Nekatera njena dela so se pojavila v raznih antologijah. Dela kot učiteljica in prevajalka, trenutno piše prvi roman in zbirko kratkih zgodb.
Foto (c) Ivan Mutschler
Latest posts by Nadia Mifsud
(see all)
Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj iz Krškega je doslej objavila pesniški zbirki »Nizki toni« (Založba GOGA, 2005), »Gospod, nekaj imamo za vas« (Študentska založba, 2009) in roman »Igranje« (Mladinska knjiga, 2012). Za literarno delo je prejela več nagrad, med drugimi modro ptico za najboljši roman (2012), naziv vitezinja poezije (2007), nagrado za najboljši prvenec (2005) in naziv najboljša mlada pesnica Slovenije (2001). Poleg pisanja se ukvarja z organizacijo in moderiranjem kulturnih dogodkov, literarnim mentorstvom in z oblikovanjem keramike.
Foto (c) Mike Crawford
Latest posts by Stanka Hrastelj
(see all)
Boris Marić se je rodil 15. novembra 1981 v Brčkem v Bosni in Hercegovini, kjer tudi živi. Piše poezijo in prozo. Njegova prva knjiga, pesniška zbirka z naslovom »Jedan« mu je izšla leta 2012. Njegove pesmi so prevedene v češčino, danščino, slovenščino, nemščino in angleščino, objavljene pa so bile v številnih tiskanih in spletnih revijah, med drugim v češki reviji »Tvar«, bosanskohercegovski »Riječi«, beograjskem »Bontonu« in zagrebškem »Društvo živih pjesnika«, zastopan pa je tudi v e-knjigi »Opazovanje v tišini – antologija Facebook strani Poiesis«. Trenutno pripravlja svojo drugo zbirko pesmi »Uvod u san« ter piše roman z delovnim naslovom »Putnik«.
Latest posts by Boris Marić
(see all)
Ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk se je rodila v Prvomajsku v luganski regiji. Je avtorica več pesniških zbirk in filmskih scenarijev. Je tudi performerka, svoje pesmi izvaja v duetu z ukrajinskim glasbenikom Markom Tokarjem, njeno poezijo pa izvaja tudi svetovno znana pevka Mariana Sadovska. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado »International Slavic Poetic Award«, bila pa je tudi zmagovalka mednarodnega literarnega natečaja »Coronation of the World«. Leta 2015 jo je kijevski časopis New Time uvrstil med 100 najvplivnejših umetnikov in kulturnikov v Ukrajini.
Latest posts by Ljuba Jakimčuk
(see all)
Nada Crnogorac je rojena leta 1952 v Županji. Živi v Bjelovarju, kjer je profesorica hrvaškega jezika na Medicinski šoli.
Njene kratke zgodbe in pesmi so objavljene na 1. in 3. programu Hrvaškega radia, v časopisih: Večernji list, Zarez, Poezija, Quorum, Ulaznica (Zrenjanin, Srbija), Balkanski književni glasnik, Knjigomat, Underpass (ZDA); Izvan koridora - zbornik najboljših kratkih zgodb 2012 na natečaju Vranac (Podgorica, Črna gora).
Sodelovala je na raznih pesniških srečanjih: 44. Goranovo proljeće (2007), Pesničenje (Zagrebu, 2010), 5. novosarajevski književni susreti (2011), 6. novosarajevski književni susreti (2013).
Vranac - nagrada za najboljšo kratko zgodbo 2013 (Podgorica, Črna gora), pohvala za poezijo na anonimnem natečaju časopisa Ulaznica 2013 (Zrenjanin, Srbija), ožji izbor na natečaju za kratko zgodbo TookBook Storytelling 2014 (Zagreb), izbor 20 najboljših zgodb 2014 na natečaju za kratko zgodbo Mestne knjižnice Samobor.
Leta 2000 je izdala pesniško zbirko »Otvorena vrata«.
Latest posts by Nada Crnogorac
(see all)
Danski pesnik in pisatelj Niels Hav se je rodil 7. novembra 1949 na podeželju na zahodu Danske. Je avtor več pesniških zbirk in zbirk kratke proze, njegova dela pa so prevedena v številne tuje jezike, med drugim v angleščino, španščino, portugalščino, francoščino, srbščino, albanščino, turščino, hebrejščino, arabščino in kitajščino. Prav tako je reden gost pesniških in literarnih festivalov po vsem svetu, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad. Ko ne potuje, živi v najbolj barvitem in multietničnem predelu Kopenhagna.
Latest posts by Niels Hav
(see all)
Kamran Mir Hazar se je rodil leta 1976 v Hazaristanu, predelu Afganistana. Je pesnik, novinar, aktivist in računalničar. Kot otrok je bežal pred vojno iz Afganistana v Iran, kjer je odrasel kot žrtev etnične nestrpnosti. Po padcu talibanskega režima se je vrnil v Afganistan, v upanju, da bo lahko svobodno pisal in objavljal. Ustanovil je spletni časopis, ki pa ga je tamkajšnja oblast hitro prepovedala, njega pa so zaprli. Po izpustitvi je z ženo pobegnil v Indijo, a je moral bežati tudi od tam, končno je dobil politični azil na Norveškem. Kamran Mir Hazar je avtor več pesniških zbirk, uredil je obsežno antologijo »Poems for the Hazara (125 poets from 68 countries)«, s katero ob mnogih drugih akcijah, kot so javna pisma ipd., poskuša opozoriti svet na praktično stalni genocid, ki se vrši nad njegovim narodom, objavil pa je tudi knjigo »Censorship in Afghanistan«. Leta 2016 mu bo izšla nova, dvojezična hazaraško-angleška pesniška zbirka »Hazaristan with Haiku Body and Yellow Mandela«.
Njegove pesmi so prevedene v številne jezike, med drugim v angleščino, španščino, nizozemščino, arabščino, japonščino, italijanščino in romunščino, in je reden gost festivalov po vsem svetu. Je ustanovitelj, izdajatelj in urednik spletnega časopisa Kabul Press. Živi na Norveškem.
Latest posts by Kamran Mir Hazar
(see all)
Ljubica Ribić je rojena leta 1959 v Varaždinu, kjer tudi živi in dela. Odkar se zaveda, išče svoj izraz v poeziji, slikarstvu, glasbi. Kot večna popotnica najde radost v slapovih čustev, ki jih občuti v trenutku navdiha.
Življenje prinaša zrelost, čeprav preskoči nekatere odlomke. Danes najde moč v zapisani besedi. Sebe izvleče na dlan poezije in preprosto grebe po svoji notranjosti, da izrazi globino bolečine, globino čustev, globino upanja.
Je aktivna članica hrvaških literarnih združenj, od 2014 je članica Varaždinskega književnega društva, 2015 postane članica Matice Hrvatske.
S svojo poezijo nastopa na predstavitvah in pesniških srečanjih na Hrvaškem in v tujini: Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, BiH, Črni gori in Romuniji. Njene pesmi so objavljene v skupinskih zbirkah izdanih na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori in Sloveniji. Prevedene so v slovenski, angleški in romunski jezik.
Je soorganizatorka pesniških srečanj v Varaždinu "IMPULS - poezija v kafiću".
Leta 2014 je na spletnem portalu pesem.si njena pesem izbrana kot Tujejezična pesem zime 2013/14 po izboru uredništva.
Izdala je dve samostojni zbirki: leta 2012 zbirko poezije "Licenca ludosti", 2014 pa prozno poetično "Soba zamagljenih prozora".
Latest posts by Ljubica Ribić
(see all)
Bolgarski pesnik Peycho Kanev piše v bolgarščini in v angleščini. Je avtor šestih pesniških zbirk, ki so mu izšle v ZDA in v Bolgariji. Za svojo poezijo je prejel več evropskih nagrad, nominiran pa je bil tudi za nagrado »Pushcart Award« in »Best of the Net«. Njegove pesmi so bile objavljene v mnogih literarnih in pesniških revijah po vsem svetu, med drugim v Poetry Quarterly, Evergreen Review, Front Porch Review, Hawaii Review, Barrow Street, Sheepshead Review, Off the Coast, The Adirondack Review, Sierra Nevada Review inThe Cleveland Review.
Latest posts by Peycho Kanev
(see all)
Sandra Džananović Bakaj (1967) je pesnica in socialna pedagoginja rojena v Prijedoru, v Bosni in Hercegovini. Piše poezijo in kratko prozo.
Objavila je štiri pesniške zbirke: "Čipka od trnja" (Čipka iz trnja, 2011), "Buđenje zaspalog neba" (Bujenje spečega neba, 2012), "Ravnica na ispucanom dlanu" (Ravnina na razpokani dlani, 2014) in "Bosnoslovje" (2015), zadnji dve kot e-knjigi. S svojo poezijo je uvrščena v različne zbornike, njene pesmi so prevedene v slovenski, nemški in angleški jezik.
Poezijo objavlja v knjižnih časopisih in na pesniških portalih širom nekdanje Jugoslavije. Danes živi in ustvarja v Brisbaneu, v Avstraliji.
Latest posts by Sandra Džananović Bakaj
(see all)
Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo in sinom sedaj živi v Podpeči, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na Slovenski gimnaziji v Celovcu kot asistent za slovenski jezik.
Foto (c) Žiga Rebolj
Latest posts by Klemen Godec
(see all)
Ameriška pesnica Barbara Siegel Carlson je avtorica pesniške zbirke »Fire Road« (Dream Horse Press, 2013) in soprevajalka (z Ano Jelnikar) knjige izbranih pesmi Srečka Kosovela »Look Back, Look Ahead, Selected Poems of Srečko Kosovel«(Ugly Duckling Presse, 2010). Trenutno soureja (z Richardom Jacksonom) antologijo poezije in intervjujev s sodobnimi slovenskimi pesniki. Več na barbarasiegelcarlson.com.
Latest posts by Barbara Siegel Carlson
(see all)
Kristian Koželj (1984) je knjižničar v Osrednji knjižnici Celje. Ob mag. Tini Kosi je somentor Celjske gledališke šole. Z mladimi je v Celju postavil na oder predstave Hamlet (2012), Antigona (2013), Premalo za življenje (2013) Kar hočete (2014), Dogodek v mestu Gogi (2016) ter Terorizem (2017). Z Antigono so gostovali na mednarodnem festivalu v Pragi, Dogodkom v mestu Gogi in Terorizmu pa na mednarodnem festivalu Bina mira v Zrenjaninu oz. belgijskem Eupnu.
Je tudi mentor pesnikom srednješolcem, s katerimi pripravlja mesečne večere slam in performativne poezije.
V letu 2017 je pod mentorskim vodstvom Janeza Vajevca kot igralec na oder postavil monodramo Alessandra Barrica Devetsto. Je član Igralskega studia bratov Vajevec od leta 2012.
Kot literarni ustvarjalec je sodeloval na vidnih mednarodnih festivalih doma in v tujini in prejel nekaj nagrad in priznanj. Poezijo in eseje je objavil na portalih Poiesis in LUD Literatura in v revijah Literatura, Sodobnost, Poetikon, Mentor in Vpogled, zborniku Rp Lirikon XXI, hrvaških revijah Poezija, Književnost uživo in Artikulacije.
Leta 2015 je sodeloval na mednarodnem festivalu Lirikonfest v Velenju, leta 2016 na mednarodnem festivalu Stih u regiji v Zagrebu, leta 2018 pa na mednarodnem festivalu Galovićeva jesen v Koprivnici.
Leta 2016 je prejel nagrado Mentorjev feferon za najboljšo protestno oz. družbenokritično pesem, tega leta pa je na prvem državnem prvenstvu v slam poeziji postal državni podprvak. Leta 2018 je na natečaju revije Sodobnost prejel nagrado za najboljši slovenski esej. Je tudi prejemnik nagrade celjske zvezde za leto 2018.
V letu 2018 je na njegovo pobudo in pod njegovim umetniškim vodstvom v Celju zaživel mednarodni pesniški festival poezije in performansa Izrekanja.
Oktobra tega letapri založbi Poetikon/Hiša poezije v zbirki Sončnice izide njegov pesniški prvenec Muzej zaključenih razmerij. Od takrat ni ustvaril nič omembe vrednega.
Foto (c) Eva Klevska
Latest posts by Kristian Koželj
(see all)
Željko Perović (1961, Visoko, Bosna in Hercegovina), izdal tri pesniške zbirke v slovenščini (Podarjeni glasovi, Mladika, Trst, 1997; Kapljevina, Mariborska literarna družba, Maribor, 2001; Sinapse, Založba Pivec, Maribor, 2010) eno v hrvaščini (Utiha, Naklada Mlinarec&Plavić, Zagreb, 2002) in eno v bosanščini (Golim sinapsama, KNS, Sarajevo 2009); z Jadranko Matić Zupačić in Danielo Kocmut trojezično slovensko / hrvaško / nemško publikacijo »Na preprogi iz zvezd /Auf dem Sternenteppich« (Mariborska literarna družba in Pavlova hiša / Pavelhaus, 2010). Ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije, iz hrvaščine, srbščine in bosanščine v slovenščino in obratno. V slovenščino prevedel zbirko kratke proze hrvaškega pisatelje Roberta Mlinarca »Sve o vjetrenjačama / Vse o vetrnicah« (Apokalipsa, Ljubljana, 2005); z Ninom Flisarjem, Marjanom Pungartnikom in Josipom Ostijem v slovenščino prevedel panoramo novejše bosanskohercegovske poezije »Ponestaje prostora / Zmanjkuje prostora« (Založba Pivec, Maribor, 2009); v srbski jezik prevedel zbirko kratke proze Franja Frančiča »Rad bi ustavil čas / Voleo bih da zaustavim vreme« (založba "3D+" Novi Sad, 2008); v hrvaščino prevedel roman »Skarabej in vestalka« Ferija Lainščka (MeandarMedia Zagreb, 2013), v hrvaščino prevedel izbor iz poezije Iva Stropnika »Dizanje kamena« (Kuća poezije, Banja Luka, 2014) … Prevode in lastno poezijo objavljal v več revijah v Sloveniji in drugod. Urednik za poezijo pri projektu »Rokerji pojejo pesnike« 2015, Dobitnik Lirikonovega zlata za revijalne prevode hrvaških, srbskih in bosanskohercegovskih avtorjev (2013), dobitnik prve nagrade na Pesniškem turnirju v Mariboru (2015) ...
Foto (c) Katarina Juvančič
Latest posts by Željko Perović
(see all)
Volodimir Krinickij se je rodil leta 1977 v Kirovogradski regiji v Ukrajini. Piše v ukrajinščini in občasno v hrvaščini. Študiral je zgodovino na Fakulteti za zgodovino Univerze v Odesi. Od leta 2007 objavlja članke, prevode in pesmi v ukrajinskih tiskanih in spletnih časopisih kot tudi v hrvaških spletnih revijah. Od leta 2015 dela kot prevajalec na televiziji in je odgovorni urednik časopisa TekstOver. Prevaja in objavlja prevode iz hrvaške, srbske, beloruske in angleške književnosti.
Foto (c) Oljana Ruta
Latest posts by Volodimir Krinickij
(see all)
Ivo Svetina, roj. 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost in literarno teorijo. Bil zaposlen na TV Slovenija (dramaturg in urednik dramskega programa), v Slovenskem mladinskem gledališč (dramaturg in umetniški vodja), podsekretar na Ministrstvu za kulturo, od leta 1998 do 1.8.2014 je bil direktor Slovenskega gledališkega muzeja oz. Slovenskega gledališkega inštituta. Od decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Izdal 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, »Tibetansko knjigo mrtvih« in »Tri tibetanske misterije (tradicionalne tibetanske igre)«. Prejel več nagrad: Zlato ptico leta 1976 za zbirko »Botticelli«, ki je prevedena v hrvaščino in italijanščino, 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko »Péti rokopisi«, in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. Leta 2005 je za zbirko »Lesbos« prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko »Sfingin hlev«.
Latest posts by Ivo Svetina
(see all)
Muanis Sinanović (1989) je avtor dveh pesniških zbirk: »Štafeta okoli mestne smreke« (2011), ki je prejela nagrado za najboljši prvenec, in »Pesmi« (2014). Obe sta izšli pri založbi KUD France Prešeren. Za leto 2016 je v načrtu objava tretje pesniške zbirke pri založbi Litera, ki bo naslovljena »Dvovid«. Sodeluje z Redakcijo za kulturo in humanistiko Radia Študent, za katero pripravlja knjižne recenzije, družbene komentarje in esejistiko. Od leta 2015 je del uredniške ekipe revije I.D.I.O.T. Bral je na številnih vidnejših pesniških dogodkih v Sloveniji in nastopal v tujini. Zaključuje študij splošnega jezikoslovja in filozofije.
Foto (c) Tereza Kozinc
Latest posts by Muanis Sinanović
(see all)
Dr. Klemen Jelinčič Boeta je bil rojen v Ljubljani leta 1973. Pri osemnajstih se je preselil v Izrael, kjer je diplomiral iz antropologije in sociologije. Leta 2002 se je vrnil v Ljubljano, kjer je nekaj let kasneje doktoriral iz srednjeveške judovske zgodovine na Slovenskem. Napisal je štiri strokovne knjige o judovski zgodovini in judovstvu nasploh, kakor tudi večje število strokovnih člankov in esejev ter radijskih oddaj. Nekaj izmed njih jih je tudi o splošnih družbenih vprašanjih ter antropologiji in sociologiji, na primer o Inuitih in krščanstvu. Njegova zadnja, peta knjiga (2015) je posvečena prav Vzhodnim cerkvam. V slovenščino je prevedel Koran, sicer pa v slovenščino prevaja hebrejsko leposlovje (David Grossman, Hanoh Levin, Sami Mihael, itd.). Leta 2012 je uredil in prevedel vileniško antologijo, posvečeno sodobni hebrejski literaturi. Leta 2013 je začel objavljati poezijo (Sodobnost, Poetikon, itd.). Trenutno prebiva v Ljubljani.
Foto (c) Jana Jocif
Latest posts by Klemen Jelinčič Boeta
(see all)
Dejan Bulut je vizualni ustvarjalec, ki zadnjih 15 let deluje na področjih likovne umetnosti; vizualnih komunikacij, dizajna, fotografije, slikarstva, kiparstva in računalniških virtualnih resničnosti. Trenutno se največ posveča fotografiji, s katero sta začela veliko romanco pred osmimi leti in od takrat se ji posveča tako profesionalno kot v prostem času.
Te fotografije pa so iz serije potovanj, kjer se vidi avtorjevo videnje, iskanje najlepšega v preprostih kadrih narave in ostalih področij človekovega delovanja in okolij. Preproste motive predstavlja kot monumentalne, likovno izčiščene kadre, lepot narave; ki mu služijo kot terapija v tem shizofrenem, zapletenem novem svetu, ko se včasih težko spopadamo z realnostjo bivanja, občutka nemoči in izgubljenosti, trpljenja soljudi in globalnega moralnega stanja človeštva.
Latest posts by Dejan Bulut
(see all)
Irska pesnica, pisateljica in umetnostna kritičarka Cherry Smyth živi v Londonu. Doslej je objavila tri pesniške zbirke: »When the Lights Go Up« (Lagan Press, 2001), »One Wanted Thing« (Lagan Press, 2006) in »Test, Orange« (Pindrop Press, 2012). Njene pesmi so bile uvrščene v antologijo »Best of Irish Poetry« (Southword Editions, 2008) in v antologijo »The Watchful Heart: A New Generation of Irish Poets« (Salmon Press, 2009). Bila je urednica za poezijo pri literarni reviji Brand in gostujoča urednica pri reviji Magma, zima 2012.Njen prvi roman, »Hold Still«, je izšel jeseni 2013 pri založbi Holland Park Press.
Latest posts by Cherry Smyth
(see all)
Rojen v Ljubljani, 1979. 1997 končal gimnazijo, 2016 diploma na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani. 2003 se je preselil v primorje, danes živi med Izolo in Piranom.
Kot arhitekt urbanist (brez diplome in licence) je zasnoval in pripravil precej idejnih projektov, večinoma na območju Kopra. Zmaga na natečaju; prenova sosesk Olmo in Šalara (v Kopru), zmaga na natečaju Hrvatini-center. Študij arhitekture (smer urbanizem); zaradi soustvarjanja in umeščanja struktur »raznih vrst« v prostor – v nameri ohranjanja narave in njene inteligence, ob zagotavljanju najboljših in enakovrednih bivanjskih pogojev.
Literatura ga zanima v kolikor mu pride pod roke – zares dobra. Piše:»Brez namere. Poezija je prestiž (bivanjskosti); ne verjame v poklic pesnika, v imena ... Pesniška tekmovanja (in tudi delavnice) sliši kot napako v premisleku.« Nima izdane zbirke – svoj »prvenec« (cca 600 izbranih pesmi), morda edinec, bi želel natisniti v zbirki štirih knjig (pri različnih založbah) s skupnim krovnim naslovom »Kiva«.
2013 postal oče.
V srcu; kmet za svoje potrebe, mizar za lasten užitek. V življenju bi rad zgradil leseno hišo in leseno barko.
Latest posts by Jure Bagon
(see all)
Milan Šelj, rojen 1960, je komparativist, sociolog, prevajalec in publicist. Od leta 1992 živi in dela v Londonu. Doslej je izdal pesniške zbirke: »Darilo« (Lambda, 2006), Kristali soli (Lambda, 2010), Gradim gradove (Lambda, 2015) in Slediti neizgovorjenemu (Lambda, 2018), ki je izšla tudi v angleščini, Draperije v neslišno (samozaložba, 2022) in Jezik je ključ (Lambda, 2023). Kot dopisovalec je sodeloval v knjigi pričevanj Drugačna razmerja (Mladinska knjiga, 2010). Izbor njegovih pesmi za otroke je izšel leta 2012 pri projektu Tudi pesnik je zaklad, malim in velikim otrokom pa je posvečena tudi zbirka nagajivih in igrivih verzov Kosmatice (Zala, 2020). Njegovi prevodi pesmi pa so izšli v antologiji sodobne evropske gejevske poezije »Moral bi spet priti« (Lambda, 2009) in v tujem revijalnem tisku.
Foto (c) Robert Taylor
Latest posts by Milan Šelj
(see all)
Hrvaški pesnik Alen Brabec (1972) pravi zase, da je »late bloomer«. Prva pesniška zbirka »Aker« mu je izšla leta 2011, leta 2014 pa se je predstavil na festivalu »Goranovo proljeće«. Poleg poezije piše tudi prozo, njegova kratka satirična zgodba »ŽMK« je bila objavljena v zborniku »NDH 2033«, doživela pa je tudi glasbeno-odrsko uprizoritev. Alen je eden ustanoviteljev in urednikov literarne revije »Književnost Uživo«. Pričujoča pesem je iz njegove nastajajoče pesniške zbirke »Odonata« (Odonata je znanstveno ime za kačjega pastirja).
Latest posts by Alen Brabec
(see all)
Zoran Žmirić je hrvaški pesnik, pisatelj, esejist, publicist, glasbenik in fotograf ter ustanovitelj in urednik prvega hrvaškega spletnega portala za računalniške igre Gamer.hr. Do zdaj je objavil več proznih del ter pesniško zbirko »Zapisano z metkom« (»Zapisano metkom«, 2015), iz katere je tudi prevedena pesem. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 2010 nagrado Književno pero za roman »Blockbuster«, ki ga Hrvatsko književno društvo podeljuje za najboljšo knjigo leta, mnogi citati iz tega romana pa so prešli v pogovorno hrvaščino kot sodobni urbani aforizmi.
Latest posts by Zoran Žmirić
(see all)
Roberto Nassi, 1973, živi v Vicenzi. Izdal je več zbirk poezije, med zadnjimi »Logica dell'ombra« (2012) in »69 fiocchi (2013)«. Na objavo čaka njegov obsežni roman v verzih, plod 12-letnega ustvarjalnega dela. Piše tudi kritiko in prevaja iz angleščine. Je umetniški vodja pesniškega festivala »Flussi di/versi« v Caorlah, urejuje bibliofilske izdaje poezije »I diamantini« pri založbi Il Girasole v Cataniji na Siciliji.
Nastopil je na Vilenici 2013 in na Pesniški poti pod Repentabrom, na Tržaškem Krasu, leta 2015. Njegovo branje poezje v živo: https://www.youtube.com/watch?v=e8zuyl7efEQ
Latest posts by Roberto Nassi
(see all)
Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček (1959) živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega že več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med njimi pa je tudi 22 romanov. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, za svoja dela pa je prejel tudi številne nagrade. Leta 1995 je za roman »Ki jo je megla prinesla« prejel Nagrado Prešernovega sklada. Kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman, je prejel dvakrat, in sicer leta 1992 za roman »Namesto koga roža cveti« in leta 2007 za roman »Muriša«. Večernico, nagrado za najboljše slovensko mladinsko literarno delo je prejel leta 2001 za knjigo pravljic »Mislice«. Desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za mladinsko književnost, je prejel leta 2012 za knjigo »Pesmi o Mišku in Belamiški«. Na filmskem festivalu v Portorožu je leta 2008 prejel nagrado Vesna za scenarij celovečernega igranega filma »Hit poletja«. Na filmskem festivalu v Monteralu pa je leta 2012 celovečerni igrani film »Šanghaj«, ki je bil posnet po njegovem romanu »Nedotakljivi«, prejel nagrado za scenarij. Feri Lainšček je slovenski pisatelj, katerega literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij.
Foto (c) OZV
Latest posts by Feri Lainšček
(see all)
Franjo Frančič je avtor 5o knjig proze, poezije, dramatike ter knjig za otroke, 30 njegovih knjig je prevedeno v deset tujih jezikov.
Prejel veliko nagrad in priznanj. Za roman »Domovina, bleda mati«, (1986 – preveden v šest jezikov ), ki velja za njegovo najbolj razvpito delo, je leta 1986 prejel nagrado Zlata ptica. Leta 1989 je prejel nagrado za poezijo na natečaju tržaške revije Mladika. Zbirka »Dobro jutro, Charles Bukowski!« je bila leta 1989 nagrajena na natečaju za erotično zgodbo. Za zgodbo »O princu, ki mu je počilo srce« je dobil leta 2009 prvo nagrado na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadt v Gornji Avstriji.
Piše drame, (4 uprizoritve), radijske igre (35), preko 40 nagrad na literarnih natečajih doma in v tujini …
Latest posts by Franjo Frančič
(see all)
Miloš Biedrzycki, roj. 1967 v Kopru, poljski pesnik z mnogimi zbirkami za sabo, od leta 1993 do zadnje iz leta 2013 (Porumb – to je romunska beseda, s katero – in drugimi - se je srečeval na delu v Romuniji. Od tam izvira tudi persona-pesnik Porumbescu. Tu prevedeni verzi so prav iz te knjige).
V Sloveniji je prvi izbor njegovih pesmi izšel (poleg italijanskega prevoda in izvirnika) v trojezični zbirki »Sonce na asfaltu« (2003), drugi pa leta 2013 (Vrlina špargljev). Razen teh prevodov ima pesniško knjigo v ZDA (2010), posamezne pesmi pa so bile prevedene še v angleščino, španščino, katalonščino, italijanščino, nemščino, ruščino, arabščino, češčino, litovščino, slovenščino, srbščino in turščino.
Foto (c) Karina Stempel
Latest posts by Miloš Biedrzycki
(see all)
Jelena Osvaldić se je rodila 26. oktobra 1981 v Zagrebu. Študirala je na Pravni fakulteti v Zagrebu. Piše kratke zgodbe, ki jih je objavila na literarnih portalih Knjigomat, Prozaonline in Radio Gornji Grad ter na spletni strani Centra za kreativno pisanje Zagreb (CEKAPE) v sklopu desetih najboljših kratkih zgodb. Poezijo je objavila v literarni reviji Zarez, Gornjogradskom zborniku in Podravskom zborniku. Prejela je nagrado na Stiholoporterjevem pesniškem natečaju in je dobitnica nagrade Ivan vitez Trnski 2014 za najboljši neobjavljeni rokopis avtorjev do 35 let, ki jo dodeluje Podravsko-prigorska veja DHK. Leta 2015 ji je izšla pesniška zbirka »Zašto? Zato«.
Latest posts by Jelena Osvaldić
(see all)
Marjan Pungartnik (*28. julij 1948, Legen pri Slovenj Gradcu), pesnik, urednik. V osnovno šolo je hodil v Šmartno pri Slovenju Gradcu, na gimnazijo na Ravne na Koroškem. Diplomiral je na novinarstvu v Ljubljani. Delal je na ljubljanski in mariborski univerzi, na Zvezi kulturnih društev Maribor in do upokojitva na JSKD. Bil je urednik na radiu Študent, Tribuni, v Dialogih, zdaj pa ureja online revijo Locutio. Z literaturo se ukvarja od gimnazijskih let, piše poezijo, kratke zgodbe (pravljice) in gledališka besedila. Vodi literarne delavnice, je pobudnik ustanovitve društva Mariborska literarna družba, Literarne hiše Maribor in galerije RRRudolf. Organizira literarne prireditve in čezmejno sodelovanje. Med drugim je prejel Glazerjevo listino (2015).
Latest posts by Marjan Pungartnik
(see all)
Juš Škraban je doštudiral kulturno antropologijo. Piše poezijo in jo kdaj objavi v kakšni od slovenskih revij, na internetu ali pa bere na javnih dogodkih, kot so Mlade rime. Trenutno živi na Portugalskem.
Foto (c) AniRadar
Latest posts by Juš Škraban
(see all)
Patrick Williamson se je rodil v Madridu leta 1960 in živi v bližini Pariza. Je pesnik in prevajalec, ukvarja pa se tudi z glasbo in je avtor filmov na poezijo oziroma pesmi. V svojem delu se osredinja na italijanščino in Italijo, kjer je objavil dve pesniški zbirki: dvojezično, angleško italijansko, zbirko »Beneficato« (English-Italian, Samuele Editore, Pordenone, 2015), in zbirko »Nel Santuario« (Samuele Editore, 2013; Menzione Speciale della Giuria in the XV Concorso Guido Gozzano in 2014). Je tudi prevajalec in urednik antologije pesnikov iz francosko govorečega dela Afrike »The Parley Tree« (Arc Publications, 2012), ki je del obširnejšega projekta, ki na svoj način prevprašuje dogodke na Bližnjem Vzhodu, ki dnevno in na globalni ravni vplivajo na nas v zadnjih letih. Junija leta 2015 je kot gost festivala Residenze Estivale in Duino bral svoje pesmi tudi v Kamni Gorici.
Latest posts by Patrick Williamson
(see all)
Latvijska pesnica in prevajalka Ingmāra Balode se je rodila leta 1981 v Rigi, kjer je tudi diplomirala na šoli za uporabne umetnosti Latvijske univerze za kulturo. Svoje prve pesmi, zgodbe in članke je objavila sredi devetdesetih, prvo zbirko pesmi »Ledenes, ar kurām var sagriezt mēli« pa leta 2007. Zanjo je prejela tudi nagrado za najboljši pesniški prvenec v Latviji, za zbirko »Alba« pa leta 2012 nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Njena poezija je prevedena v češčino, angleščino, litvanščino, poljšino, ukrajinščino in slovenščino. Kot prevajalka prevaja prozo predvsem iz angleščine in poljščine ter poezijo iz češčine, ruščine in slovaščine. Tako je do zdaj med drugim prevedla romane Dorote Masłowske, Hanne Krall in Mikołaja Łozińskega ter poezijo Adama Zagajewskega in e. e. cummingsa. Za prevod
poezije Adama Zagajewskega je leta 2010 prejela nagrado za najboljši prevod s področja poezije literarne revije Latviju Teksti.
Latest posts by Ingmāra Balode
(see all)
Žarko Milenić se je rodil v Brčkem v BiH leta 1961. Piše poezijo, prozo, dramatiko, esejistiko in prevaja iz angleščine, ruščine, makedonščine, bolgarščine, slovenščine in ukrajinščine. Do zdaj je objavil tri pesniške zbirke, »Vrijeme velikog posta« (Brčko, 1987), »Velika Kola« (Rijeka, 2000) in »Ponavljači« (Rijeka, 2007), dvanajst romanov, štiri zbirke kratkih zgodb ter več knjig esejev in kritik, njegove gledališke in radijske igre pa so bile uprizorjene na Hrvaškem, v BiH in v Sloveniji. Njegovo delo je prevedeno v številne jezike, zanj pa je prejel tudi več nagrad tako doma kot v tujini.
Višjo ekonomsko fakulteto je končal leta 1987 v Beogradu, kasneje je živel v Osijeku in na Reki. Po končanem študiju je opravljal različna dela, bil je fizični delavec, knjižničar, novinar, ekonomist, založnik in samostojni književnik. Danes živi med Moskvo in Brčkem, kjer je predsednik Književnog kluba Brčko distrikt BiH, urednik založbe kluba ter glavni urednik za književnost in kulturo revije Riječ ter spletne revije za znanstveno fantastiko Orion.
Latest posts by Žarko Milenić
(see all)
Barbara Pogačnik (1973) je pesnica, prevajalka in literarna kritičarka, diplomirala je iz romanske filologije na Université Catholique de Louvain v Belgiji in magistrirala na univerzi Sorbonne – Paris IV. Je avtorica zbirk »Poplave« (Mladinska knjiga, 2007), »V množici izgubljeni papir« (LUD Literatura, 2008), »Modrina hiše« / »The Blue of the House« (Študentska založba, 2013), »Alica v deželi plaščev« (Mladinska knjiga, 2016), njene izbrane pesmi so izšle tudi v romunščini (»Funia Luni Iunie«, Bukarešta, 2013). Gostovala je na več kot 40 mednarodnih festivalih, manifestacijah in pisateljskih rezidencah v več kot 20 državah, njene pesmi so vključene v različne antologije (v francoščini, angleščini, poljščini, češčini, španščini, hebrejščini, italijanščini, hrvaščini …), prevedene in objavljene v več kot 25 jezikov, nekatere pa so tudi uglasbene. V njenih prevodih so izšla besedila več kot 150 avtorjev, predvsem iz francoščine in v francoščino, prevaja pa tudi iz angleščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine. Poučevala je na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na ljubljanski univerzi in vodila mednarodni pesniški festival Pesniki prevajajo pesnike / Sinji krog, od leta 2010 pa je tudi članica žirije za Rožančevo nagrado.
Foto (c) Edi Matić
Latest posts by Barbara Pogačnik
(see all)
Matthew Zapruder(1967, Washington) je avtor štirih pesniških zbirk. Za svojo drugo knjigo pesmiThe Pijamaist je leta 2006 prejel nagrado Williama Carlosa Williamsa, njegovo zbirko Come On All You Ghosts pa so bralci družabnega omrežja Goodreads izbrali za najboljšo pesniško zbirko leta 2010. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel tudi nagrado Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Slovenskim bralcem in ljubiteljem poezije ni neznan, v slovenskem prevodu so izšlenjegove pesmi v knjigi Ameriška lipa: izbrane ni nove pesmi (LUD Šerpa 2008). Zapruder je tudi urednik pri založbi Wave Books. Živi in dela v Oaklandu v Kaliforniji.
Latest posts by Matthew Zapruder
(see all)
Ivo Stropnik (roj. 3. avg. 1966 v Celju, otroštvo in mladost v Ravnah pri Šoštanju; študij slovenistike na FF v Ljubljani; pesnik, mladinski pisatelj, urednik, lektor in podjetnik v kulturi (kreativna, pisateljska, lektorska in založniška asociacija Velenika). Od 1993 živi in ustvarja v Velenju, kjer je bil več let zaposlen pri Kulturnem centru Ivana Napotnika in kasneje Knjižnici Velenje kot urednik publikacij. Poleg avtorskega književnega ustvarjanja je dejaven tudi domoznansko, publicistično, literarnoorganizacijsko, literarnomentorsko ter lektorsko. Je član Društva slovenskih pisateljev.
Leta 1994 je bil v Velenju pobudnik ustanovitve založbe Pozoj in med 1994 in 2000 urednik knjižnega programa. Uredil in jezikovno redigiral preko sto domoznanskih, leposlovnih idr. publikacij (mdr. več izdaj šaleških lit. in domozn. publikacij Hotenja, Fragmenti, Šaleški razgledi idr.). Leta 2000 je bil pobudnik ustanovitve Ustanove Velenjska knjižna fundacija (UVKF), kjer je od 2001 glavni in odgovorni urednik knjižnih edicij ter pobudnik in večletni organizator književnih prireditev, nagrad idr. akcij, od 2008 združenih v Mednarodni Lirikonfest Velenje (festival liričnih umetnosti/liričnega občutja, »rezervat za poezijo«). L. 2005 je bil pri UVKF soustanovitelj pesniške revije Poetikon (med 2005 in 2006 njen glavni urednik). Od 2007 je pri UVKF ustanovitelj in odgovorni urednik festivalne antologije Rp. Lirikon21 (mednarodne literarne revije za izvirno in prevedeno evropsko poezijo XXI. st.).
Do zdaj je objavil osemnajst samostojnih knjig leposlovja za odrasle in mladino, od tega dvanajst zbirk poezije za odrasle, leta 2002 je v Velenju ustanovil lutkovno-gledališko skupino Pet prstov preštej (kasneje preimenovana v Dudovo drevo), ki je med 2002–2014 mdr. uprizorila več njegovih besedil/iger za otroke, občasno piše tudi songe (ps. Toni Pivosrk): Hipokrensko vino (poetično-satirični kabaret, 2005); nekaj njegovih besedil je uglasbenih. Za svoje delo je prejel Napotnikovo priznanje (1990), Trubarjevo listino (1994) in mednarodno priznanje novosarajevsko pero (za povezovanje bosanske in slovenske književnosti ter popularizacijo sodobne besedne umetnosti, 2009 v Sarajevu).
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Ivo Stropnik
(see all)
Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka. Njena opažena, prva pesniška zbirka »Ena od varijant kako ravnati s skrivnostjo« (Prišleki, LUD Literatura) je izšla leta 2007, dve leti kasneje, leta 2009, je pri isti založbi izšla druga knjiga, »Utrip oranžnih luči na semaforjih«, zadnja, z letnico 2013, pa ima naslov »Cela večnost«. Leta 2015 je pri založbi LUD Šerpa (zbirka Luda Šerpa) izšla njena četrta pesniška zbirka »Pod vtisom«.
Prevaja poezijo ameriške mlajše in tudi ne več tako mlade pesniške generacije, Joshuao Beckmana, Matthewa Zapruderja, Matthewa Rohrerja, Noelle Kocot, Jennifer Clement, pa tudi Sylvio Plath, Jamesa Tatea, Jamesa Schuylerja ali Elizabeth Bishop. V ZDA je izšel njen prevod (skupaj z Matthewom Rohrerjem) knjige Toneta Škrjanca »Koža« (Skin). Njene pesmi se prevajajo v različne jezike, sodelovala pa je tudi pri mednarodnem projektu večih pesnic Metropoetica.
Latest posts by Ana Pepelnik
(see all)
Jernej Kolenik se je rodil leta 1971 v Celju, od poznih najstniških let živi in dela v Ljubljani. Divja dvajseta je preživel kot sodelavec založbe FV, glasbeni sodelavec Radia Študent, član »garažne punkrok« skupine The Rhythm Thieves (za kratek čas je igral tudi v Pure H) in nasploh ga je bilo v glasbenih krogih povsod polno. Prehod v trideseta je oddelal kot novinar Studia City, sodelavec Sobotne noči in urednik oddaje Videospotnice na javni televiziji. Nenehno iskanje novih dogodivščin ga je zaneslo v oglaševanje, kjer je deloval kot tekstopisec in kreativni direktor (Studio Marketing, Grey, …). V zadnjem času mu prija vloga trenerja čuječnosti (mindfulness), še vedno brenka po kitari, rad pa je tudi oče mlajši in starejši hčerki. Poezijo je nehal pisati v 7. razredu osnovne šole, ker mu je mama skrivoma brskala po predalih in nato med obiskom njenih prijateljic javno obelodanila rezultat, češ, kako dobre so. Ta travmatična izkušnja ga je zaznamovala za slaba tri desetletja, danes pa spet z veseljem izbruhne kakšno kratko. Z nobeno svojo fotografijo ni zadovoljen, je pa za to priložnost v hčerkinem telefonu našel ustrezen dvojni selfi.
Latest posts by Jernej Kolenik
(see all)
se je rodil leta 1973 v Moskvi, pri štirih letih pa se je s starši preselilv ZDA. Izdal je več pesniških zbirk, zadnjo z naslovom »Nekaj besed za dr. Vogta« leta 2015. Cenjen je tudi kot prevajalec iz ruščine (Aleksander Vvedenski, Danil Harms, Oberiu: antologija ruskega absurdizma).Yankelevich je soustanovitelj in eden izmed glavnih urednikov neprofitnega založniškega kolektiva Ugly Duckling Presse. Živi v Brooklynu.
Latest posts by Matvei Yankelevich
(see all)
Marko Skok – Mezopotamsky (1971) je pesnik, prevajalec bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev ter igralec, garderober in inspicient v Šentjakobskem gledališču Ljubljana. Kot pesnik je prvič stopil v javnost leta 1999, potem pa se umaknil v molk vse do leta 2010. Od takrat redno objavlja v številnih literarnih revijah in zbornikih doma in v tujini. 2011 in 2015 je bil polfinalist Pesniškega turnirja, 2014 pa zmagovalec Mentorjevega feferona.
Je pobudnik in organizator literarnih večerov Šentjakobsko je poezija.
Latest posts by Marko Skok - Mezopotamsky
(see all)
se je rodil leta 1960 v Osijeku. Študij kroatistike je zaključil na takratni Pedagoški, danes Filozofski fakulteti v istem mestu. Poezijo, prozo, literarno kritiko ter medijsko publicistiko in eseje je začel v začetku osemdesetih let objavljati v vseh pomembnih hrvaških časopisnih in drugih glasilih. Objavil je okoli dvajset knjig pesmi, proze in esejev. Preveden je bil v številne jezike – v nemškega, angleškega, italijanskega, francoskega, švedskega, madžarskega, poljskega, slovaškega, ruskega, bolgarskega, makedonskega in slovenskega.
S pesniškimi, proznimi in esejističnimi teksti je zastopan v številnih antologijah in pregledih sodobne hrvaške poezije, proze in esejistike, kot tudi v nekaterih mednarodnih antologijah. Za svoje delo je dobil več hrvaških in mednarodnih nagrad in priznanj.
Latest posts by Delimir Rešicki
(see all)
Mária Ferenčuhová je slovaška pesnica, prevajalka in filmarka. Dela kot izredna profesorica za teorijo in zgodovino dokumentarnega filma na Akademiji za uprozoritvene umetnosti v Bratislavi. Do zdaj je objavila več knjig, med njimi monografijo “Zadržani čas. Filmski viri, historiografija dokumentarnega filma” (2009) inpesniške zbirke, “Skriti podnapisi” (2003), “Principi nedoločnosti”, “Ogrožena vrsta” (2012) in "Imunost" (2016). V slovenščini ji je pri JSKD leta 2019 izšla zbirka "Ogrožena vrsta; Imunost".
Foto (C) Jaro Ridzoň
Latest posts by Mária Ferenčuhová
(see all)
Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik, režiser in igralec, rojen leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Po srednji šoli je na Filozofski fakulteti študiral slovenistiko, vendar je leta 1978 študij pustil, s prijatelji ustanovil »Pocestno gledališče Predrazpadom« in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani.
Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monró. Bil je začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih prestavlja v sodobnost ter prevaja.
Marca 2003 je ustanovil Rozinteater*. Junija 2009 je ustanovil zaničniško versko skupnost.
Foto (c) Dragan Arrigler
Latest posts by Andrej Rozman - Roza
(see all)
Litvanski pesnik Eugenijus Ališanka se je rodil leta 1960 v izgnanstvu v kraju Barnaul v Rusiji. Od leta 1962 živi v Vilni v Litvi, kjer je leta 1983 tudi diplomiral na tamkajšnji univerzi. V letih 1990 – 2000 je bil zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za kulturo in umetnost, med leti 1994 – 2002 pa je bil direktor mednarodnega pesniškega festivala »Pesniška pomlad« in direktor mednarodnega programa pri Litvanskem društvu pisateljev. Je član Litvanskega društva pisateljev in litvanskega PEN kluba Od leta 2003 je glavni urednik revije »The Vilnius Review«, ki izhaja v angleščini in ruščini. Do zdaj je objavil šest pesniških zbirk in tri knjige esejev, za svoje delo pa je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado za prevod pesmi poljskega pesnika Zbigniewa Herberta. Leta 2008 mu je pri Društvu Apokalipsa izšla pesniška zbirka »Iz nenapisanih zgodb«, ki jo je prevedla Bernarda Pavlovec-Žumer.
Foto (c) Ričardas Šileika
Latest posts by Eugenijus Ališanka
(see all)
Jadwiga Malina, roj. 1974, poljska pesnica, je do zdaj izdala naslednje pesniške zbirke: »Iščem tem(i)n(o)a« (1996), »Preden« (2007), »Na strani prisotnosti« (2010), »Z bliskom« (2013), za katero je dobila nagrado »Krakovska knjiga meseca«, in »Tu« (2015), v kateri so izredno lakonične pesmi, pavendar toliko sveta, ne le lastnega, obsegajoče. Z družino živi v majhnem kraju ok. 50 km od Krakova, blizu svoje rojstne vasi. V Krakovu z veseljem sodeluje pri prireditvah Društva poljskih pisateljev, ki so zadnje čase vse pogostejše.
Foto (c)Leszek Żądło
Latest posts by Jadwiga Malina
(see all)
Jan Krmelj (1995, Maribor). Njegov prvenec »Relikvije dihanja« (Litera, 2014) je bil nominiran za Jenkovo in Veronikino nagrado (2015) ter za najboljši prvenec na Knjižnem sejmu 2015. Izbor njegove poezije je bil uvrščen v »Antologijo sodobne slovenske poezije«, ki v okviru Vilenice izide l. 2016 v New Delhiju. Objavljal je v revijah »Idiot«, »Literatura«, »Poetikon«, na spletnem portalu »LUD Literatura« ter v češki reviji »Psi vino«. Prevajal je Mallarméja (Stéphane Mallarmé: »Pour un tombeau d'Anatole«, prevod neobjavljen) in Celana (Paul Celan: »Schneepart«, prevod neobjavljen) ter nekaj fragmentov poezije Piera Paola Pasolinija (objavljeno v reviji Idiot XV). – Študent gledališke režije na AGRFT. Leta 2016 ustanovil gledališko skupino »DivinaMimesis«. Režiral avtorski projekt »MARAT« (Mestno gledališče ljubljansko, 2015) in predstavo »Kralj Ojdipus« (AGRFT, 2016). Avtor številnih samostojnih performansov in razstave slik »Relikvije, prostori, konji«. Trenutno z ekipo ustvarjalcev pripravlja projekt »Autobiographical Animal«.
Foto (c) Nika Erjavec
Latest posts by Jan Krmelj
(see all)
Katja Gorečan, rojena 1989 v Celju. Diplomirala je na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter magistrirala na oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Leta 2012 je pri založbi Center za slovensko književnost izdala zbirko Trpljenje mlade Hane, s katero je bila nominirana za Jenkovo nagrado, leta 2017 ji je pri založbi Poetikon izšla knjiga Neke noči neke deklice nekje umirajo. Njene pesmi so bile prevedene v več jezikov.
Foto (c) Taja Kramberger
Latest posts by Katja Gorečan
(see all)
Portugalski pesnik Pedro Sena-Lino se je rodil v Lizboni leta 1977. Do zdaj je objavil sedem pesniških zbirk in dva romana, eden od njiju govori o koncu njegove domovine. Živel je v Berlinu, trenutno pa živi v Bruslju, kjer poučuje portugalščino.
Latest posts by Pedro Sena-Lino
(see all)
Delovanje: bibliotekarka, slovenistka, francistka, pesnica, moderatorka, vsestranska ustvarjalka, kolažistka, vodja tečajev za kreativno pisanje, vodja jezikovnih tečajev
Rojena: 13. november 1969, Koper.Otroška leta je preživljala v Obrovu (občina Hrpelje-Kozina). Po končani osnovni in srednji šoli je študirala slovenščino in francoščino (literarno-filološka smer) na Filozofski fakulteti v Trstu, kjer je diplomirala z odliko in pohvalo. Najprej je nekaj let poučevala italijanščino kot izbirni predmet v osnovnih šolah v občinah Ilirski Bistrici, Divači in Hrpelje-Kozina ter desetletje vodila tečaje italijanskega jezika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in na Ljudski univerzi Ilirska Bistrica. Trenutno že desetletje zaposlena kot samostojna bibliotekarka v Kosovelovi knjižnici Sežana, vodja enote Knjižnica Kozina. Ukvarja se z literaturo – kot pesnica, urednica (pred leti urednica za poezijo pri zborniku Literarnega društva Ilirska Bistrica »Stopinje«, trenutno urednica zbornika Študijskega krožka »Zgodbarnica«), je avtorica spremnih besed, urednica pesniških zbirk in publicistka (objave iz področja književnosti in kulture v lokalnih in regijskih časopisih, VEČINI literarnih revij, zbornikih itd. kot npr. »Misli o knjigi«, »Prebiranja« ipd.). Občasno je mentorica tečajev slovenščine za tujceter mentorica različnih študijskih krožkov in tečajev kreativnega pisanja. Občasno je strokovna sodelavka na JSKD za literaturo - za skupino seniorjev, žirantka na različnih natečajih, občasno vodi literarne delavnice. Je aktivna organizatorka in moderatorka kulturnih/literarnih večerov. Doslej je izdala štiri pesniške zbirke: »Pet minut blaznosti« (2008, LD Ilirska Bistrica), »Črno obrobljene oči« (2009, KD Vilenica), »Wada« (2014, erotična poezija, založba Amalietti&Amalietti) in »Ljubimje« (2015, založba ZTT, pesmi je v italijanščino prevedla Jolka Milič v antologiji »BLAblabla«, 2015), 2015 v Antologiji facebook strani Poiesis »Opazovanje v tišini«, uredila Jaka Železnikar in Peter Semolič, in 2015 v zborniku »Ne bojim se svetlobe«, uredil Franci Novak, izdal Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in KGD Reciklaža. Pesmi so prevedene v bosanščino (zbornik »Književni dani«, Sarajevo), italijanščino, poljščino in angleščino. Likovno je opremila več pesniških zbirk in slikanico »Dež« Franja Frančiča. Doma je tudi v likovnem svetu. Njene ilustracije bogatijo 20. številko »Stopinj« in tudi nekaj drugih publikacij, so tudi del zbirke »Wada«. Kot ljubiteljska slikarka, predvsem kolažistka, razstavlja samostojno, skupinsko in skupaj z življenjskim sopotnikom Tomažem Mahkovicem. Kot soadministratorka sodeluje na portalu Primorci.si in Dobreknjige.si.
Foto (c) Ivan Dobnik
Latest posts by Patricija Dodič
(see all)
Robert Vrbnjak (Reka, 1963) je pisatelj in pesnik iz Matulja poleg Opatije. Objavil je nekoliko zbirk kratkih zgodb in pesniško zbirko. Pogosto objavlja v različnih spletnih revijah. Je tip človeka, ki ne mara izstopanja v javnosti in medijske pozornosti. Pravijo, da piše nekoliko bizarno prozo. On ne misli tako. Živi na relaciji Reka – Bangkok. Do zdaj je objavil: »Triplex letačica« (zbirka kratkih zgodb, 1996), »Ženi koju je spomenula ona« (zbirka kratkih zgodb, 1999), »Dobitnik« (roman, ki ga je objavil pod psevdonimom Tamoya Sanshal), »Zbog munjolova, zaborava i kemijskog sastava ljubavi (roman, 2010), »Pjesme kartonskog lutka« (pesniška zbirka, 2012), »Abeceda nestajanja« (zbirka kratkih zgodb, 2014).
Foto (c) Marjana Vrbnjak
Latest posts by Robert Vrbnjak
(see all)
Franci Novak je rojen leta 1969, živi in dela na Vidmu v Dobrepolju. Poklicno se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, predvsem s prelomom knjig in časopisov, v zadnjem času tudi z elektronskimi publikacijami. Že dalj časa objavlja poezijo, kratke zgodbe in krajša lirično-prozna besedila v zbornikih in literarnih revijah. Leta 2011 je izšel njegov prvenec, pesniška zbirka »Otroštvo neba« (Mladinska knjiga), ki je bila nominirana za Veronikino nagrado; nekaj let kasneje, leta 2014, pa zbirka kratkih zgodb »Podnebne spremembe« (LUD Literatura).
Na mariborskih pesniških turnirjih je prejel dve prvi nagradi, leta 2010 za pesem »Januarski dnevi«, leta 2012 pa na Evropskem pesniškem turnirju za pesem »Ljudje kot rastline«. Intenzivno se ukvarja tudi s fotografijo.
Latest posts by Franci Novak
(see all)
Alja Adam je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Leta 2007 je na isti fakulteti doktorirala s področja študij spolov in feministične literarne teorije. Je avtorica treh pesniških zbirk (»Zaobljenost«, 2003, »Zakaj bi omenjala Ahila«, 2008, »Dolgo smo čakali na dež«, 2015). Njene pesmi so prevedene v trinajst tujih jezikov in objavljene v domačih in tujih publikacijah ter antologijah. Kot mlada pesnica je prejela nekaj nagrad oz. nominacij v okviru mednarodnih izborov. Pesniška zbirka »Zakaj bi omenjala Ahila« je leta 2011 izšla v prevodu pri španski založbi E.d.a. libros in leta 2009 v Italiji, v letu 2014 na Hrvaškem. Poleg poezije piše tudi znanstvene članke, eseje in pravljice za otroke (občasno razveseljuje otroke s svojimi pravljičarskimi delavnicami). Je samozaposlena v kulturi kot pesnica, predava na Univerzi v Novi Gorici (na Fakulteti za humanistiko) in vodi delavnice kreativnega pisanja s pesnico Majo Vidmar. Poleg tega poučuje jogo.
Foto (c) Slađana Mitrović
Latest posts by Alja Adam
(see all)
Kristina Kočan, pesnica in prevajalka. Trenutno je tik pred zagovorom doktorske naloge iz sodobne ameriške poezije. Je avtorica dveh pesniških zbirk. Leta 2008 je pri založbi Litera objavila pesniško zbirko »Šara«, ki je bila na takratnem knjižnem sejmu nominirana za najboljši prvenec leta. Leta 2014 je izšla njena druga pesniška zbirka »Kolesa in murve« pri Zavodu Itadakimasu. Poezijo, prevode in članke objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah. Redno predava s področja književnosti in prevodoslovja na konferencah doma in na tujem. Trenutno biva v Mariboru.
Foto (c) Marjan Laznik
Latest posts by Kristina Kočan
(see all)
Gregor Podlogar (1974) je doštudiral filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kasneje je bil kot urednik zaposlen na Radiu Slovenija (III. program – program ARS). Objavil je sledeče pesniške zbirke: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002), Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem), Milijon sekund bliže (2006), Vesela nova ušesa (2010) ter Svet in svet (2016), ki je bila uvrščena na kritiški festival Pranger in bila nominirana za Veronikino nagrado. Trenutno živi in dela na Dunaju.
Foto Tihomir Pinter
Latest posts by Gregor Podlogar
(see all)
Józef Baran, poljski pesnik, rojen 1947, po rudarski tehnični šoli in polonistiki v Krakovu tu tudi novinar in urednik, prejemnik številnih nagrad za pesniške zbirke. Do zdaj jih je izdal 12 (pa še 12 izborov svojih pesmi, ki so zelo pogosto tudi uglasbene), izšlo pa je tudi več knjig njegovih dnevnikov, spominov in pogovorov (tu naj omenimo še knjigo dolgoletne korespondence med njim in Mrožkom). Udeleženec Vilenice 1993, njegove pesmi (poleg štirih knjig po nemško, špansko in angleško) so prevedene še v vse slovanske jezike, švedščino, madžarščino, hebrejščino in arabščino.
Foto (c) Jakub Ciećkiewicz
Latest posts by Józef Baran
(see all)
Tamara Matevc se je rodila leta 1972 v Ljubljani, otroštvo je preživela v Tolminu, poletne počitnice pa pri stari mami v Prekmurju. Najlepše spomine ima na učiteljico slovenščine Heleno Čujec Stres, na tabornike in na poletne gledališke šole ter seveda na GILŠ.
Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije. Nekaj let je bila zaposlena v Centralni medicinski knjižnici, zatem na Inštitutu Jožef Štefan, od leta 2008 pa je samostojna kulturna ustvarjalka: piše drame, kratke zgodbe in pesmi. Ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu je ustanoviteljica, avtorica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal.
Objavlja v Sodobnosti, Lud Literaturi, v Mentorju, njena drama »Aus Anstand – La Siesta« pa je bila leta 2013 na Tednu slovenske drame nominirana za nagrado Slavka Gruma.
Foto (c) Smiljana Golja
Latest posts by Tamara Matevc
(see all)
Luisa Gastaldo (Tarcento, 1958) poučuje okoljevarstvo po furlanskih šolah in v Buji v svojem “Orto del tasso barbasso” (Lučnikovem vrtu), kjer vsako leto organizira srečanja »Orto-grafie. Poetiche tra le aromatiche«.
Izdala je pesniške zbirke »La culla sospesa« (KappaVu, 2011) in »Della tua voce« (KappaVu, 2013).
Z Valerio Bertesina je pripravila potujočo razstavo in kataloško antologijo »Luciano Morandini: lo sguardo e la ragione. Mostra internazionale di libri d'artista« (Ellerani, 2012). Prozo in poezijo je objavila tudi v več avtorskih izdajah, antologijah, revijah in na spletu. Nekatere njene pesmi je za revijo »Poetikon« (2015) v slovenščino prevedel Marko Kravos.
Sodeluje v literarni skupini Anna Achmatova in je članica tržaškega centra PEN.
Latest posts by Luisa Gastaldo
(see all)
Brane Senegačnik se rodil 6.10.1966 v Ljubljani. Doktoriral je iz klasične filologije na filozofski fakulteti, kjer je tudi zaposlen. Glavno področje njegovega znanstvenega raziskovanja je grška tragedija. Ukvarja se tudi z recepcijo antične poezije v sodobnem času in ontologijo poezije. Doslej je izdal šest pesniških zbirk (Srčni grb, Na temnem pragu upa, Ptica iz črnih zvezd, Dvojni čas, Arie antiche, Tišine) in objavil tri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture (V iskanju izgubljene mere, Ljubljana 1999) in o poglavitnih literarnoteoretičnih in poetoloških vprašanjih (Paralipomena poetica, Ljubljana 2004, Smrt lirike?, Ljubljana 2015). Njegova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev (Lojze Lebič, Igor Štuhec, Damijan Močnik). Izdal je tudi več knjig prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti, opremljenih s komentarji in spremnimi študijami (Ajshil, Sofokles, Evripides, Epiktet, Pindar, Giovanni Pico della Mirandola ). Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado. Dejaven je tudi kot publicist. Bil je zadnji glavni urednik Nove revije.
Foto (c) MURR
Latest posts by Brane Senegačnik
(see all)
Aljaž Koprivnikar, doktorski študent slovanskih literatur Karlove univerze v Pragi, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Znotraj literarnega raziskovanja se najraje posveča umetnostno literarnim tokovom v začetku 20. stoletja, posebno območju modernizma in avantgarde. V prostem času s črnilom rad zapolnjuje prazna, bela mesta znotraj majhnih knjižic, ki jih kupuje na točno določenem, vedno enakem mestu. Rad ima dvojino in rad prakticira Rilkejevo samoto. Obožuje zvok pisalnega stroja in zaljubljen je v vonj sveže izdane knjige. Trenutno ves čas razpet med Ljubljano in Prago, katerima vsake toliko časa pridruži tretje mesto, Berlin. V svojem ustvarjanju znotraj poezije je doslej objavljal na različnih internetnih portalih in v slovenskih ter tujih literarnih revijah. Nekatere izmed njegovih pesmi so bile prevedene v angleški, češki, grški, hrvaški in srbski jezik.
Foto (c) Rok Kutin
Latest posts by Aljaž Koprivnikar
(see all)
Marko Pogačar je rojen leta 1984 v Splitu. Objavil je štiri zbirke pesmi, tri knjige esejev in eno knjigo kratkih zgodb. Ob stoletnici prve izdaje je priredil antologijo »Hrvatska mlada lirika 2014«. Je urednik pri literarni reviji Quorum in dvotedniku za kulturna in družbena dogajanja Zarez. Dobil je več domačih in mednarodnih nagrad za poezijo, prozo in esejistiko, njegovi teksti pa so prevedeni v trideset jezikov. V Sloveniji je izšla njegova knjiga »Predmeti« (2014).
Latest posts by Marko Pogačar
(see all)
Marina Moretti živi v Trstu, kjer poučuje na gimnaziji. Kot pesnica je objavila: Creature d’un giorno, Ibiskos 2002; La vita al margine, Ibiskos 2006 (nagrada Umberto Saba, Scritture di Frontiera), s predgovorom P. Matvejevića; Ri-Oriente, Hammerle 2008; Portolano del tempo/ Pristani časov, Hammerle 2009; Atlantidi, Ellerani 2010. Urejuje zbirko “poesia sin pureza” za Ellerani│Editore. Z Geraldom Parksom e Aleksijem Pregarcem je uredila antologijo Trieste- european poetry, Hammerle 2004; posmrtno izdajo pesmi Paolo Universo Dalla parte del fuoco, Hammerle 2005; z Elviro Dolores Maison de Prenz italijansko-argentinsko pesniško antologijo Io è un altro/Yo es otro, L’Harmattan Italia 2006; Elderly poetry - aetas poetica, Kappa Vu 2007 (antologija besedil varovancev v zavodih za starejše); knjižico Poeti per la pace - Io è un Altro, ediz. Nota, Videm 2007. Antologijo njenih besedil v španskem prevodu je uredila Elvira Maison de Prenz: Lugares Recobrados, Talida Dorada, Buenos Aires 2012. Njena besedila najdemo v antologijah, domačih in tujih revijah, v slovenščini (Primorska srečanja, SRP), nemščini, angleščini, španščini, srbohrvaščini in albanščini. O njej je pisalo več literarnih kritikov. Z besedili nastopa tudi v katalogih k razstavam Postaja Topolove/Stazione di Topolò XV (2008) in Nel segno di Carmelo Zotti, arte e poesia (Ellerani 2009) “Anima Vagans” (Ellerani 2010). Je sourednica revije Paesaggi di Resistenza in je bila sodelavka revije Trieste arte e cultura (Hammerle), s pesnikom A. Pregarcem pa sourednica besedil za cd Equinozi/ Enakonočja (Nota Book, Videm), z glasbo Alfreda Lacosegliaz. Gledališke verzije njenih pesmi je uprizoril Laboratorio 10002, Ortoteatro, Pordenone. Urejuje Dialoghi dei Poeti dell’Euroregione pri Italijanski skupnosti in italijanskih inštitutih območja Alpe Adria. Je med ustanoviteljicami pesniškega festivala FlussiDiVersi (Caorle, Benetke).
Latest posts by Marina Moretti
(see all)
Eileen Myles (1949) se je rodila v Bostonu. Leta 1974 se je preselila v New York in se pridružila pesniškemu krogu St. Mark's Poetry Project. Kot pesnica, pisateljica, publicistka in profesorica poezije živi v New Yorku. Izdala je 19 avtorskih del, urejala več pesniški revij ter postavila nekaj lastnih dram in performansov. Uspešni roman »Inferno (roman pesnice)« je izšel leta 2010, lani tudi v slovenskem prevodu pri Škucu. Je dobitnica več nagrad in štipendij, med drugim je za umetnostne potopise »The Importance of Being Iceland« dobila štipendijo Warhol/Creative Capital. Leta 2010 je prejela Shelley Prize, ki jo podeljuje Poetry Society of America. Leta 2016 nastopi na 23. festivalu Živa književnost v Ljubljani.
Foto (c) Shae Detar
Latest posts by Eileen Myles
(see all)
Patryk Czarkowski, roj. 1982 na vzhodu Poljske (Biała Podlaska), pesnik. Leta 2012 je bila izbrana za natis njegova prva zbirka pri »lovcih na prvence« v Wroclawu, ki pa je izšla šele leta 2015 v Krakovu (z naslovom »Preciznost rastlin«), potem, ko je dobil nagrado Ane Świrszczyńske. Od leta 2001 živi v Krakovu, kjer je študiral polonistiko. Za diplomo si je izbral poezijo poznega Różewicza, ker seposebej posveča poezji XX. stoletja, razen tega pa še teoriji in filozofiji jezika. Za največjega filozofa ima Ludwiga Wittgensteina. Trenutno dela v knjigarni.
Foto (c) Milda Šležaitė
Latest posts by Patryk Czarkowski
(see all)
Francesco Tomada (1966) živi v italijanski Gorici, kjer v srednjih šolah poučuje biologijo in kemijo. Od srede devetdesetih let se udeležuje nacionalnih in mednarodnih branj in srečanj ter sodeluje pri radijskih in televizijskih oddajah v Italiji in tujini. Njegova besedila so bila objavljena v številnih revijah, antologijah, brošurah in internetnih straneh v Italiji, Sloveniji, Kanadi, Franciji, na Slovaškem, v Litvi, Avstriji, Mehiki, Španiji, Švici, Belgiji, Hrvaški, Bolgariji in Grčiji.
Njegova prva pesniška zbirka »L’infanzia vista da qui« (Sottomondo), je izšla decembra 2005 in prejela nagrado Beppe Manfredi za najboljši prvenec. Druga, »A ogni cosa il suo nome« (Le Voci della Luna, 2008) in tretja zbirka, »Portarsi avanti con gli addii« (Raffaelli, 2014) sta dobili priznanja na več italijanskih natečajih.
Pred kratkim je uredil antologijo literarne produkcije na Goriškem od 1861 do danes; sodeluje pri več kulturnih pobudah ter je član spletnega uredništva Perigeion in revije Smerilliana.
Foto (c) Massimo Mucci
Latest posts by Francesco Tomada
(see all)
Larisa Javernik (1990) je magistrica primerjalne književnosti. Piše literarne kritike in prispevke o literaturi za razne slovenske literarne publikacije ter spletne portale. Občasno deluje tudi kot dramaturginja in dramatičarka. Leta 2014 so v Gledališču Glej uprizorili njeno dramo »Apokaliptična mesečina«, leta 2015 pa v BiTeatru še njeno dramo »24 ur«. Marca 2016 se je uvrstila med polfinaliste Pesniškega turnirja Založbe Pivec.
Foto (c) Katja Gorečan
Latest posts by Larisa Javernik
(see all)
Enesa Mahmić (1989) piše poezijo in potopise. Leta 2015 je osvojila drugo nagrado Festival poezije mladih Vrbas, leta 2016 pa nagrado Aladin Lukač za najboljšo objavljeno knjigo mladih avtorjev v regiji in zlato priznanje Sosed tvojega brega. Njena poezija je prevedena v slovenski, italijanski in španski jezik. Vključena je tudi v antologije »Grito de mujeres« (Dominkanska republika), »Rokopisi 36«, »Izvornik 6«(Srbija)", »Liter jezika«, »Paralele« (Slovenija), »Perom za mir« (Hrvaška), »Festival Internazionale - Le Voci della poesia« (Italija). Sodelovala je na literarnih in umetniških festivalih: WR & G – politika, identiteta, drama (Malta 2013), BeFem – feministična poezija (Srbija 2013), We all made story – kreativno pisanje in retorične spretnosti (Latvija 2014 ), More na dlanu (Hrvaška 2014), Šumski pjesnici (Hrvaška 2015). Objavila je knjigi:»Faustova hči« (2015) in »Mape Alme Karlin« (2016). Živi in študira v Kopru.
Latest posts by Enesa Mahmić
(see all)
Vesna Liponik, rojena tam, takrat. Študira to in to. Živi tukaj in tam. Zadeve objavila tam in tukaj, bila tam. Počne tudi to in to. Še posebej to.
Foto (c) Betina Habjanič
Latest posts by Vesna Liponik
(see all)
Sandro Pecchiari (12. april 1951) je italijanski pesnik iz Trsta. Objavil je tri pesniške zbirke: »Verdi Anni« (Collana Scilla 19, March 2012), »Le Svelte Radici« (Collana Scilla 33, Decembre 2013) in dvojezično italijansko angleško »L'Imperfezione del Diluvio - An Unrehearsed Flood« (Collana Scilla 44, October 2015). Več njegovih pesmi je bilo prevedenih in objavljenih v mnogih antologijah. Je prevajalec iz angleščine, član žirije Literarnega in pesniškega festival v Devinu in sodelavec literarne revije Traduzionetradizione (Point Press, Milano, Italija).
Foto (c) Sameh Hilu
Latest posts by Sandro Pecchiari
(see all)
Petra Bauman je diplomirana novinarka. Leta 2008 je izšla njena prva pesniška zbirka Januar (Založba Pivec), l. 2019 pa druga z naslovom Paradiž (Založba Obzorja). Uvrščena je bila v finalni in polfinalni izbor državnega tekmovanja za najboljšo pesem Vitez poezije. Večkrat je bila njena poezija predstavljena v oddaji Literarni nokturno na programu Ars Radia Slovenija. Poezijo in kratko prozo objavlja v slovenskih literarnih revijah. Njena poezija je prevedena v nemščino, angleščino, hrvaščino in grščino in je tudi uglasbena. Leta 2023 je na povabilo Kulturvermittlung Graz mesec dni preživela kot literatka na rezidenci v Grazu. Njene pesmi so izšle v graški reviji za literaturo Lichtungen. V letu 2024 bo izšla njena prva zbirka kratkih zgodb za odrasle in 3. pesniška zbirka. Deluje tudi pripovedovalka ljudskih zgodb in piše besedila za uglasbitev.
Moderira pesniške večere in javne prireditve. Tematsko zajema iz stvarnosti in govori o sleherniku, daje glas neslišnemu, slika podobe ljubezni, rodbine in minljivosti ter s svojim jezikom, ki ga dojema kot prevajanje nekega že obstoječega jezika ter čisto kreacijo išče nove svetove, ne upira se grozi in tragičnosti življenja, hkrati pa vseskozi slika lepoto.
Zanimata jo tudi gledališka in filmska umetnost, večkrat je nastopila v gledališču in na filmu. Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Živi v Mariboru.
Fotograf (c) Branimir Ritonja
Latest posts by Petra Bauman
(see all)
Aluševski Hrastelj je plašna zver. Večinoma se giblje po slabo osvetljenih ulicah in gostih gozdovih med Vardarjem in Triglavom. Množicam se izogiba. Govorice o njeni ekstrovertiranosti so površna laž. Prebedi večji del noči. Ponoči spregovori v metajeziku. Vidi pod kožo in bere med vrsticami. Včasih zaspi v Skopju in se zbudi v Krškem. Preden umre, si želi najti mir.
Latest posts by Aluševski Hrastelj
(see all)
Urška Lukovnjak je bila rojena leta 1993 v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in Konservatorij za glasbo in balet. Trenutno študira glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. S fotografijo se je začela ukvarjati v drugem letniku srednje šole: njene prve fotografije so bile portreti glasbenikov, pozneje se je začela ukvarjati s koncertno fotografijo.
Objavlja v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Finance ter v revijah Emzin, Ona in 7dni. S tremi fotografijami je sodelovala pri oblikovanju zgoščenk kvarteta Mascara, ameriške flavtistke Nicole Molumby (Awakening – 21st Century Slovenian Flute Music) in študentov graške univerze (Schlagwerk PLUS).
Imela je štiri samostojne razstave – na Srednji ekonomski šoli Maribor, v mladinskem kulturnem centru Rdeča ostriga v Škofji Loki, v klubu Kolnkišta na Ptuju in najodmevnejšo – v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovala pa je tudi na skupinski razstavi v Celovcu v okviru Alpen Adria Jazz Festivala.
Latest posts by Urška Lukovnjak
(see all)
Maria Pawlikowska Jasnorzewska se je rodila leta 1893 v Krakovu v znani umetniški družini Kossak: oče in dedek sta bila slavna slikarja, sestra, Magdalena Samozwaniec, in sestrična, Zofia Kossak (Szczucka) Szatkowska, pa pisateljici, obe po študiju na likovni akademiji, prav tako kot predstavljena pesnica. Njena tenkočutna lirika je bila med obema vojnama široko priznana, pa tudi danes, ko velja za kanonsko klasiko, nas priteguje oblikovna preciznost teh pesmi, večkrat skorajda aforistična, ob pogosti pesničini globoko doživljeni svetovljanski kulturi. Do leta 1945, ko je umrla v vojnem izgnanstvu (od leta 1940 je živela v Angliji), je objavila nekaj manj kot 20 zbirk (med najbolj znane naslove spadajo: Nebeški mandlji (1922), Poljubi (1926), Pahljača (1927), Gozdna tišina (1928), Pariz (1928), Surova svila (1932) in Kristalizacije (1937).
Latest posts by Maria Pawlikowska Jasnorzewska
(see all)
Justyna Radczyńska, leta 1965 rojena pesnica in urednica, je zelo zaslužna tudi za širjenje pesništva med (mladimi) Poljaki: ustanovila in urejala je pesniški forum na internetu (www.nieszuflada.pl), pripravljala je srečanja s pesniki, ki tu diskutirajo in objavljajo pesmi, organizirala pa je tudi stalno tribuno literarne kritike (www.literatorium.pl). V reviji Literatura v svetu je objavljala prevode iz hebrejščine. Z dvema varšavskima pesnicama je pripravila »Antologijo poezije žensk« (1989–2009) »Solistke« (2009). Objavila je pesniške zbirke »Zamenjava Jole Groš«, ki je izšla leta 2005, pozneje je objavila še zbirki »Celó« (2007) in »Komet se vrača« (2009).
Latest posts by Justyna Radczyńska
(see all)
Marin Kolić se je rodil v Ogolinu na Hrvaškem leta 1988. Objavil pesniški zbirki »1008« (Venerus, Reka, 2012) in »Isušeni Mississippi« (ParNas, Reka, 2013). S svojimi pesmimi je zastopan v več zbornikih in antologijah.
Latest posts by Marin Kolić
(see all)
Marko Gregur (Koprivnica, 1982) piše poezijo in prozo, ki ju objavlja v številnih domačih in tujih revijah (ZDA, Avstrija, Črna Gora, Srbija, Rusija, Bolgarija, Španija, Slovenija, Kanada …). Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi »Prozak« za najboljši prozni rokopis avtorjev do 35 leta v Republiki Hrvaški. Objavil je pesniško zbirko »Lirska grafomanija« (Naklada Ceres, 2011) in zbirki kratkih zgodb »Peglica u prosincu« (DHK, 2012) in »Divan dan za Drinkopoly« (Algoritam, 2013). Trenutno pripravlja roman »Vidjela sam Omara Sharifa«, ki si za temo jemlje žrtve posilstev v vojni. S svojim delom je uvrščen v antologijo mladih hrvaških pisateljel »Bez vrata, bez kucanja« (Sandorf, 2012).
Foto (c) Robert Gojević
Latest posts by Marko Gregur
(see all)
Bal Bahadur Thapa je predavatelj na Osrednji katedri za angleščino na Univerzi Tribhuvan. Rad piše zgodbe, pesmi in igre. Prav tako je navdušen nad gledališčem in filmom. Marca leta 2011 je režiral igro »Fences« Augusta Wilsona. Je tajnik društva nepalskih pisateljev, pišočih v angleščini (NWEN) in sourednik revije »Of Nepalese Clay«. Njegovi članki so bili objavljeni v različnih časopisih revijah in zbornikih, kot so »Literary Studies«, »Cross-Currents«, »Devkota Studies«, »Bodhi« in »Ibsen: Beyond Time and Space«. Prevedel je več gledaliških iger, njegove zgodbe pa so bile objavljene v številnih literarnih revijah, med njimi v »Of Nepalese Clay«. Je soavtor antologije pesmi »Six Strings« (2011).
Latest posts by Bal Bahadur Thapa
(see all)
Sara Fabjan (1992) prebiva v Grosuplju. Končala je dodiplomski študij psihologije na Univerzi v Ljubljani in trenutno obiskuje magistrski študij kognitivne znanosti. Večinoma piše poezijo in jo sporadično tudi objavlja v literarnih revijah ter na spletnih straneh literarnih revij. Sodelovala je pri projektu "Rokerji pojejo pesnike", kjer je njeno pesem "Janez Novak" uglasbila skupina Toxine. Od leta 2014 je del uredništva literarne revije "Novi zvon", ki jo je avgusta 2016 tudi uradno prevzela kot glavna in odgovorna urednica.
Latest posts by Sara Fabjan
(see all)
Barbara Gale se je rodila leta 1982 v Ljubljani. Svoje pesmi je objavljala v reviji Mentor, Liter jezika, Novi zvon, Locutio, v zborniku Noč rokopisnega dialoga, Trubarjeva hiša literature, Pesem.si, Ventilator besed, leta 2015 prišla v ožji izbor za natečaj Mentorjev feferon, ter se udeležila literarne šole v Veliki Polani, osvojila nagrado na literarnem natečaju Ko potrtost ustavi svet ... Ukvarja se tudi z ilustracijami za otroke ter abstraktnim slikarstvom.
Latest posts by Barbara Gale
(see all)
Majda Kočar, rojena v Ljubljani, kjer tudi živi. Najbolj jo osrečujejo odnosi. Je mama, prijateljica,hčerka,sestra, učiteljica. Od hobijev, slikarstva, glasbe in pesnjenja ji je prav poezija najljubša, je njen odnos s samo seboj, ki poglablja vse druge odnose.
Latest posts by Majda Kočar
(see all)
Jana Kolarič (rojena 1954 v Mariboru) je pesnica, pisateljica in prevajalka. Kot režiserka po poklicu je napisala veliko dramskih tekstov tako za gledališče kot za radio. Bila je urednica dramske zbirke za šolske odre Primadona, h kateri je poleg »režijskih knjig« prispevala tudi naslove: Erazem in potepuh, Ostržek in roparja, Ostržkove morske pustolovščine, Martin Krpan. Njene igre so uprizorili številni amaterski odri v Sloveniji in zamejstvu, Salon Expon pa tudi Drama SNG Ljubljana. Knjižne objave: romani Izpred kongresa (2006), Draga Alina, draga Brina (2008), Zima z ognjenim šalom (2012) – oba v soavtorstvu, in zbirka kratkih zgodb Lutke iz Ljubimora (2009). Poezija za otroke: Ugibanke male, oblečene v šale, Dobro jutro, lutke, Brodolom v otroški sobi, Koga se strah boji (v soavtorstvu), Muc Pep reši hišo, Transverzala skozi leto. Zelo brane so njene prevedene knjige Kuštravi Slave z mlekarske pristave, Medo je bolan in Vesoljci v gatah. Leta 2008 je bila njena kratka zgodba Barva marsovskih hlač izbrana za predstavnico Slovenije v svetovni antologiji IBBY-ja. Zmagala je na natečaju za ljubezensko pesem Rojanski Krpan iz Trsta 2009 in na Pesniškem vrtiljaku Maribor 2009, dveh radijskih natečajih (za radijsko igro in za pravljico Lahko noč, otroci), na Mentorjevem feferonu za protestno pesem (2012) – Balado o strugarju je uglasbil Matej Krajnc. Leta 2013 je s kratko zgodbo Teta Medeja zmagala na prvem Literary Death Match v Ljubljani. Redno sodeluje na Proznih mnogobojih. V zadnjih letih se najbolj posveča prav protestni poeziji, objavlja jo na portalu pesem.si in na svojem FB-profilu ter z njo nastopa v živo – seveda na protestih.
Latest posts by Jana Kolarič
(see all)
Ivanka Kostantino se je rodila leta 1952 v Ozeljanu. Pisati je začela po upokojitvi, ko je bilo naenkrat dovolj časa. Najraje se izraža v japonskih formah. Njeni haikuji so prevedeni v pet jezikov. Piše tudi kratke zgodbe in pesmi. Če ji je razpisana tema všeč, sodeluje na literarnih natečajih. Objavlja v revijah, zbornikih in antologijah doma in v tujini.
Latest posts by Ivanka Kostantino
(see all)
Po začetnih verzih, ki so nastali v najstniškem obdobju, je sledila dolga pavza. Po končanem študiju se je pričelo obdobje obiskovanja gora. Sčasoma so se iz enodnevnih obiskov visokogorja porodili trekingi, ki so se povezovali s spoznavanji drugih dežel, kultur, običajev. Po nekaj daljših tovrstnih potepanjih, ki so bila v osnovi namenjena goram in so bila v manjšem delu popotniško obarvana, je gorovje počasi izgubljalo višino in je ostalo le še pohajkovanje in spoznavanje, hm, verjetno predvsem sebe. Pred dobrim desetletjem, ko sem začutila, da mi kot naravoslovki nekaj manjka, sem se odločila za podiplomski študij družboslovja. Tu so me našle besede, ki so se začele sramežljivo povezovati v neke druge nove pomene. Začela sem s haikuji pa tankami, počasi so nastajale tudi daljše pesmi, ki pa še vedno niso dolge. Leta 2012 sem bila finalistka Pesniškega turnirja, tega leta je izšla tudi moja prva pesniška zbirka "Lunini o(d)pilki". V kaj se bo prelilo pisanje, ne vem, vem pa, da me že nekaj let ob pisalni mizi vztrajno čaka postavljeno slikarsko stojalo.
Latest posts by Alenka Kveder
(see all)
Petra Skušek se je rodila leta 1994 v Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. Je študentka Medicinske fakultete v Ljubljani. Piše poezijo. Obiskovala je delavnice na temo poezije pri priznanih slovenskih pesnikih –pri Petru Semoliču, Maji Vidmar, Urošu Zupanu, Milanu Jesihu, Barbari Korun, Alji Adam in številnih drugih. Svoje pesmi je večkrat tudi javno predstavljala na Mladih rimah, v Literarni hiši Maribor, v Kavarni Union, Kultu 3000 in drugje.
Latest posts by Petra Skušek
(see all)
Rojena v Kopru-Capodistrii v Sloveniji, v Luksemburgu živi od leta 2004. Objavila je pesniško zbirko »Devica in samorog«, skupaj z Danetom Zajcem, Nikom Grafenauerjem in Petrom Semoličem pa dvojezični izbor »Štirje slovenski pesniki/Quatre poètes slovènes«. Njena poezija je bila objavljena v številnih antologijah in literarnih revijah, nazadnje v Ameriki v umetniški antologiji »Estuary: A Confluence of Art and Poetry«, ki je prejela nagrado Saboteur Award 2013 za najboljšo mešano antologijo. Njene pesmi so prevedene v angleščino, italijanščino, nemščino, francoščino, srbščino in hrvaščino, makedonščino in bolgarščino. Je pesnica in prevajalka, predvsem poezije.
Foto (c) Radovan Čok
Latest posts by Vera Pejovič
(see all)
Andrijana Kos Lajtman se je rodila leta 1978 v Čakavcu. Diplomirala je iz hrvaščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je tudi doktorirala na temo „Autobiografski diskurs u prozi hrvatske dječje književnosti“. Je docentka na Pedagoški fakulteti v Zagrebu, kjer je nosilka različih predmetov s področja starejše in novejše hrvaške književnosti in svetovne književnosti ter književnosti za otroke. Svoj znanstveni interes posveča v največji meri fenomenologiji literarnega postmodernizma, a tudi avtobiografskosti ter književnosti za otroke. Je avtorica znanstvenih študij „Autobiografski diskurs djetinjstva“ (Naklada Ljevak, 2011.) in „Poetika oblika“ (Naklada Ljevak, 2016.) ter dveh pesniških zbirk „Jutarnji laureat“ (Insula, 2008.) in „Lunule“ (Disput i DHK, 2012.), za slednjo je prejela nagrado „Dobriša Cesarić“.Sodelovala je pri peti knjigi zbranih del Ivane Brlić-Mažuranić „Ivana Brlić–Mažuranić — Bibliografija“ (Ogranak Matice hrvatske Slavonski Brod, 2014.). Objavila je tudi trideset znanstvenih del v različnih hrvaških in mednarodnih znanstvenih revijah. Občasno objavlja literarne kritike in recenzije. Njene pesmi so prevedene v makedonščino, bolgarščino in slovenščino in uvrščene v več antologij. Je članica uredništva znanstvenih revij „Libri & liberi“, „Holon“ in „Istraživanja“ in je članica Hrvaškega društva pisateljev, Hrvaškega združenja raziskovalcev književnosti za otroke in Hrvaške matice.
Latest posts by Andrijana Kos Lajtman
(see all)
Pierre Bernet Ferrand (1950) je pesnik, slikar in kulturni promotor. Na Univerzi v Havani je diplomiral iz španskega jezika in književnosti. Je član različnih umetniških inštitucij in organizacij na Kubi in v tujini. Objavil je več pesniških zbirk: Osebna zadeva, Pohodnikove molitve, Navaden smrtnik, Čista resničnost in druge pesmi, Kruh iz mene, Pogled v globino, Ko je vse jasneje. Je tudi avtor knjige esejev Nacionalna identiteta in kubanska poezija. Njegove pesmi so prevedene v arabščino, francoščino, katalonščino, angleščino, italijanščino in hrvaščino. Kot slikar je sodeloval na približno 80 individualnih in kolektivnih razstavah na Kubi, v Italiji, Španiji, Braziliji, Argentini, Kanadi, Franciji, Mehiki in Panami.
Latest posts by Pierre Bernet Ferrand
(see all)
Že več kot 30 let pripravlja obsežni Arhiv sanj (Archivo de Sueños), katerega prvi dve knjigi je objavila (Sanjska knjiga, 1999 in Pred poldnevom. Poročilo o sanjah, 2011). Med njenimi (transvrstnimi) knjigami izstopa sedem pesniških zbirk: Polomljena knjiga (1995), Umazano besedilo (1999), Nulta knjiga (1998), Beg, osebna antologija (2004), Sušilnik (2009), Narobe napisano (2009 y 2011), Tukaj naj vlada tišina (2010), Strije (2013). Za svoje delo je prejela Nagrado kritike in Nagrado Nicolasa Guilléna za poezijo. Pod pokroviteljstvom Kubanskega inštituta za knjigo vodi interakativne prostore, kot sta Café Dulce in Café Bar Emiliana.
Latest posts by Soleida Ríos
(see all)
Sanjin Sorel se je rodil na Reki leta 1970. Tam je po srednji šoli končal Filozofsko fakulteto in leta 2003 doktoriral na temo “Mediteranizam i tijelo u poeziji Tončija Petrasova Marovića”. Poezijo, prozo, kritike, eseje in znanstvene študije objavlja tako v domačih kot tujih revijah in časopisih. Do zdaj je objavil deset pesniških zbirk, roman in zbirko kratkih zgodb, več del s področja literarne zgodovine in kritike, uredil pa je tudi več kritičnih izdaj različnih hrvaških pesnikov. Živi na Reki, kjer je predavatelj na tamkajšnji Filozofski fakulteti.
Latest posts by Sanjin Sorel
(see all)
Marella Nappi je na Univerzi v Pavii diplomirala iz klasične filologije. Petnajst let je živela v Parizu, kjer je doktorirala iz antropologije, zgodovine in antične grške književnosti na več univerzah (École Normale Supérieure, École des hautes études en sciences sociales, Paris X, Paris III, itn.). Iz francoščine je prevedla več člankov, romanov in esejev (npr. Miti e leggende del mondo egeo G. Dumézija pri založbi Sellerio in romana Anne Hébert Un vestito di luce in I bambini del Sabba). Kot strokovnjakinja za Homerja in grško tragedijo podrobneje preučuje ženske glasove in status žensk v antiki (o tem je objavila približno deset znanstvenih člankov). Izdala je več knjig (Ulysse; Professionnelles de l’amour) in je s prispevki o mitologiji in zgodovini žensk sodelovala pri revijah in enciklopedijah (pred nedavnim za La grande storia. L’Antichità, ki jo je vodil Umberto Eco pri časopisu Corriere della sera, in za Dictionnaire universel des Créatrices, Pariz). Prejela je pomembne nagrade, njene pesmi pa najdemo v novejših antologijah sodobne poezije. Po pesniših zbirkah Vagiti del tempo (Aletti 2015) in Impressioni in controluce (Montedit 2017) je izdala Alchimia del possibile in Vicoli ciechi, ki sta prejeli prvo nagrado na literarnih natečajih. Junija je izšla epistolarna zbirka kratkih zgodb Tourner la page (Les Belles Lettres, Pariz).
Latest posts by Marella Nappi
(see all)
Dragana Evtimova (1984) je pesnica in pisateljica. Diplomirala je iz makedonske literature, južnoslovanskih književnosti in slovenskega jezika na Univerzi Sv. Cirila in Metoda in na Filozofski fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Objavila je tri pesniške zbirke in skupaj z Vladimirjem Lukašem pisemski/epistolarni roman Kmalu se vidimo. Njene pesmi so prevedene v številne tuje jezike, zastopana je tudi v več antologijah makedonske sodobne poezije, ki so izšle v Makedoniji, Srbiji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Slovaškem, v Romuniji, Ukrajini in na Kitajskem. Sodelovala je na številnih književnih prireditvah in rezidenčnih gostovanjih v Makedoniji in tujini. V Prištini je na pesniški prireditvi Ditet E Naimit prejela nagrado za najboljšo zbirko prevedeno v albanščino med dvema festivaloma.
Latest posts by Dragana Evtimova
(see all)
Sonja Cekova Stojanoska (1977) je pesnica in prevajalka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala hrvaščino, srbščino, makedonščino in bolgarščino s književnostmi ter sociologijo kulture. Zaposlena je kot prevajalka in sodna tolmačka. Piše v makedonščini in v slovenščini, poleg poezije je avtorica nekaj kratkih zgodb, ustvarja pa tudi za otroke. Objavlja v številnih literarnih revijah v Makedoniji in Sloveniji, njene pesmi pa so izšle tudi v zborniku v okviru srečanja Croaticum mundi (Trogir, Hrvaška), v Antologiji sodobne priseljenske in manjšinske književnosti, ki je leta 2014 izšla pri Društvu slovenskih pisateljev, ter v nekaj antologijah, ki so bile izdane v Republiki Makedoniji. Je gostja domačih in mednarodnih literarnih festivalov.
Latest posts by Sonja Cekova Stojanoska
(see all)
Klarisa Jovanović (1954) je pesnica, glasbenica, prevajalka, profesorica francoščine in primerjalne književnosti. Prevaja iz novogrščine, srbščine in hrvaščine, makedonščine, italijanščine ter iz francoščine. Objavila je dve pesniški zbirki, leta 2007 Zgiban prek Mure, ki je bila leta 2008 nominirana za najboljši prvenec, in leta 2013 Kimono, na otip. Na objavo čaka njena tretja knjiga poezije Izgnana. Lep del svoje ustvarjalnosti na področju književnosti posveča otroški literaturi. Izdala je 3 knjige za otroke: Široko morje, beli breg (Zadruga Novi Matajur, 2008), Dvanajst mesecev (Lepa beseda, 2010) in Dobra jed se sama ponuja.( Ztt-Est, 2016), od leta 1993 pa v mladinski reviji Galeb objavlja besedila z domoznanskimi in jezikovnimi vsebinami. Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti interpretiranju uglasbene poezije in reinterpretiranju ljudskih pesmi. Za svoje prevajalsko delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev.
Latest posts by Klarisa Jovanović
(see all)
Lidija Dimkovska (1971) je pesnica, pisateljica in prevajalka slovenske in romunske književnosti v makedonski jezik. Končala je študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Od leta 2001 živi v Ljubljani. Objavila je šest pesniških zbirk in tri romane, uredila več antologij, njena dela pa so prevedena v številne tuje jezike. Prejela je vrsto makedonskih in tujih nagrad, med njimi makedonsko nagrado za najboljši pesniški prvenec, makedonski nagradi za najboljšo prozno knjigo leta, romunski nagradi za poezijo Poesis in Tudor Arghezi, nemško nagrado za poezijo Hubert Burda, nagrado Evropske Unije za književnost za roman Rezervno življenje ter Evropsko nagrado za poezijo Petru Krdu. Od letа 2016 je predsednica mednarodne žirije za literarno nagrado Vilenica.
Latest posts by Lidija Dimkovska
(see all)
Rodil sem se v Ljubljani 30. junija 1956. Po srednji šoli sem vpisal študij slovenistike na filozofski fakulteti, obenem pa sem začel aktivno delovati v literarni sekciji Študentskega kulturnega centra (ŠKUC) in na Radiu Študent, za katerega sem pisal predvsem o glasbi.
Leta 1980 sem pri ŠKUC-u izdal prvo pesniško zbirko Aiton, dve leti kasneje pa sem v Pesniškem almanahu mladih objavil drugo zbirko Pokrajina se tu nagiba proti jugu (MK 1982). Pri isti založbi sem objavil še dve pesniški zbirki Ambienti zvočnih pokrajin (1986) in Stvari v praznini (1990).
S prevajanjem sem se začel ukvarjati že med študijem. Najprej sem veliko prevajal za Radio Študent in radio Slovenija, kasneje sem se začel s prevajanjem ukvarjati profesionalno. Doslej sem prevedel več kot devetdeset knjižnih naslovov, tako poezije kot proze. Med drugim sem prevedel poezijo Josipa Ostija, Leonarda Cohena, Izeta Sarajlića, Niyija Osundareja, Dereka Walcotta …, prozo Henryja Millerja, Breta Eastona Ellisa, Salmana Rushdieja … in številne strokovne knjige.
Zapise o popularni glasbi ter ocene plošč in koncertov sem objavljal v Mladini, Naših razgledih, Poletu, Pogledih, Dnevniku, Delu, Teleksu, Muski, na Radiu Študent, radiu Glas Ljubljane in na RTV Slovenija, še zlasti na TV, za katero sem dolga leta prevajal skoraj vse glasbene dokumentarce.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Jure Potokar
(see all)
Krištof Dovjak se je rodil 1.3.1967 na Švedskem. Živi v Ljubljani. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in filozofije. Več let je bil gledališki kritik, potem hišni dramaturg v SLG Celje. Od leta 2002 je svobodni književnik in dramaturg. Kot dramaturg je sodeloval z večino slovenskih gledališč. Pri Cankarjevi založbi je izdal pesniški zbirki »Veter v Odiseju« (1999) in »Prometej na plakatu« (2007). Pri založbi Alica sta leta 2009 izšli knjigi »Igre iz mesta« in »Igre z dvora«, z izborom šestih dramskih besedil. Pri založbi Seguro so leta 2015 izšle tri njegove drame v elektronski obliki: (Hčere, pogreb, poroka; Dedal; Herakle, ludost … ). Pri založbi Poiesis je 2018 izdal dvojezično, slovensko-francosko knjigo sonetov v elektronski obliki (prev. Dalibor Tomić) »Opus quantum«. Pri založbi Apokalipsa je leta 2018 izdal dve knjigi s petimi dramskimi besedili: »Dramski diptih (Tezej, Fedra)« in »Dramski triptih (Apsirt, Medeja, Jazon)« ter pesniško zbirko »Hemingwayeve ustnice« (2019).
Foto (c) N. D.
Latest posts by Krištof Dovjak
(see all)
Katja Zakrajšek je komparativistka in literarna prevajalka, ki jo posebej zanimajo afriške in afrodiasporske književnosti v evropskih jezikih; njeni prevodi na tem področju segajo od Senegala do Kenije, od Konga do Velike Britanije, že pa načrtuje tudi skok v Brazilijo. Je prejemnica nagrad Radojke Vrančič za roman Knjiga soli Monique Truong, (2008), lirikonov zlát za prevode pesmi Warsan Shire (2017), uvrščena na častno listo IBBY z mladinskim romanom #3špehbombe Clémentine Beauvais (2022), in Sovretova nagrajenka za roman Dekle, ženska, druga_i Bernardine Evaristo (2022). Kadar ne prevaja, piše o knjigah in njihovih kontekstih.
(foto: Gordana Grlič)
Latest posts by Katja Zakrajšek
(see all)
Bernardine Evaristo (1959) je nigerijsko-britanska pesnica, pisateljica in dramatičarka, kritičarka, urednica, predavateljica in aktivistka, ki se zavzema za boljšo zastopanost manjšinskih umetnic in umetnikov: je pobudnica projektov, kot sta The Complete Works(za spodbujanje raznolikosti v britanski poeziji)in mednarodna nagrada Brunel za afriško poezijo. Je prejemnica številnih literarnih nagrad, podpredsednica britanske Kraljeve družbe za literaturo in prejemnica reda MBE za zasluge za literaturo. Med drugim je avtorica zgodovinskega verznega romana The Emperor's Babe (2001).
https://bevaristo.com/
(foto: Marlon James)
Latest posts by Bernardine Evaristo
(see all)
Momtaza Mehri (1994) je somalsko-britanska pesnica, članica umetniškega kolektiva Octaviain urednica digitalne platforme Diaspora Drama , posvečene umetnosti imigrantov. Je avtorica zbirke sugah. lump. prayer (2017). Prejela je pesniško nagrado Outspoken Page (2017) in mednarodno nagrado Brunel za afriško poezijo (2018, skupaj s Hiwot Adilow in Thereso Lolo). Žirija nagrade je zapisala, da Mehri »iz svoje muslimanske, somalske kulture črpa navdih za pisanje nadvse aktualne in pereče poezije«, ki jo zaznamujejo »prodornost in sočutje« ter »številne nepozabne podobe, ustvarjalna raba jezika, oblikovna smelost in spretnost«.
@RuffneckRefugee
Latest posts by Momtaza Mehri
(see all)
Theresa Lola (1994) je nigerijsko-britanska pesnica, članica londonskih umetniških kolektivov SXWKS in Octavia, zmagovalka britanskega pesniškega slama Hammer and Tongue (2017) in dobitnica nagrade Brunel za afriško poezijo leta 2018 (skupaj s Hiwot Adilow in Momtazo Mehri). Žirija nagrade je zapisala, da si njena poezija »prizadeva artikulirati krhkost, zapletenost in surovost« teles skozi »mikroskopsko podobje, ki je groteskno in popačeno, in vendar presenetljivo nežno«, odlikuje pa jo tudi »neizprosna« kompozicija.
https://www.theresalola.com/
@theresa_lola
Latest posts by Theresa Lola
(see all)
Hiwot Adilow (1995) je etiopsko-ameriška pesnica in pevka. Izdala je pesniško zbirko In The House Of My Father (2018). Istega leta je prejela mednarodno nagrado Brunel za afriško poezijo (skupaj s Thereso Lolo in Momtazo Mehri). Žirija nagrade je zapisala, da se njene pesmi »vračajo k telesu kot torišču pomena, spomina in obračunavanja«, in izpostavila »skrbno, drzno in disciplinirano izpisovanje ženskega telesa« ter »veščino, ranljivost in neustrašnost« Hiwotine pisave in užitek jezika, ki se izraža v njej.
@hiwotadilow
Latest posts by Hiwot Adilow
(see all)
Chekwube O. Danladi, v ZDA živeča nigerijska pesnica, v svojih pesmih ponuja, kot je zapisal pesnik Kwame Dawes, »tisti težko dosegljiv spoj lirskega raziskovanja jaza – ki je psihološko ranljiv in soočen s številnimi tveganji – ter globoko angažirano in drzno kopanje po kompleksnih političnih temah.« Križišče teh dveh vidikov je telo, ki pogosto stoji v središču njenih pesmi. Intenzivno se posveča temam spola in seksualnosti. Kot v tu izbrani pesmi večkrat piše v izrecnem dialogu s svojimi predhodniki, ki jih najde zlasti v ganskih in nigerijskih avtorjih 20. stoletja. Chekwube O. Danladi je avtorica zbirke Take Me Back in soprejemnica nagrade Brunel za afriško poezijo (2016, skupaj z nigerijskim pesnikom Gbengo Adesino). Trenutno piše roman o življenju LGBT oseb v Abuji v Nigeriji.
@codanladi
Latest posts by Chekwube O. Danladi
(see all)
Safia Elhillo (1990) je avtorica pesniških zbirk a suite for ol' dirty, ars poetica, asmarani (vse 2016) in The January Children (2017). Opisuje se kot »Sudanka preko Washingtona DC«. V pesmih prepleta osebno in družinsko zgodovino s »širšo analizo družbenopolitične zgodovine Sudana – zgodbe, ki mora zaobjeti kolonializem, državljansko vojno, genocid, boj za naravne vire in izgnanstvo«, kot v uvodu v zbirko asmarani zapiše pesnica Karen McCarthy Woolf. Razumevanje »afriškosti« in »arabskosti« ter napetosti med njima pogosto raziskuje prek delno nostalgičnih, delno ironičnih navezav na egipčansko popularno glasbo, zlasti na pesmi Abdelhalima Hafeza. V pesmi v angleščini večkrat vpleta arabščino; prevajanje in refleksija o njem sta sestavni del njene poetike. Leta 2015 je skupaj z Nickom Makoho prejela nagrado Brunel za afriško in leta 2017 Sillermanovo nagrado za pesniško zbirko The January Children.
www.safia-mafia.com
@mafiasafia
Foto: Aris Theotokatos
Latest posts by Safia Elhillo
(see all)
Gbenga Adesina je nigerijski pesnik in esejist, ki piše o ljubezni in izgubi, oblikovanih in izkušenih sredi »žgočih postkolonialnih nesoglasij«, kot pravi pesnica Ladan Osman v predgovoru k njegovi zbirki Painter of Water (2016). Pogosto slika prizore nasilja in vojne, usodo otrok vojakov in otrok kot žrtev, ob tem pa se, kot piše Osman, dosledno zateka k »obredju nežnosti in normalnosti« in v kljubovanju nasilju slavi odprtost in ranljivost. Nagrado Brunel je prejel leta 2016 (skupaj z nigerijsko pesnico Chekwube O. Danladi).
Twitter: @Gbadenaija
Latest posts by Gbenga Adesina
(see all)
Nick Makoha je že kot otrok zapustil Ugando na begu pred Idi Aminovim režimom in pozneje živel v Keniji, Savdski Arabiji in Veliki Britaniji. Njegovo pesniško delo je prežeto z izkušnjo bega in izgnanstva ter izgube izvornega jezika. Pogosto se ukvarja z vprašanji moči; njegova politična refleksija se ne ustavi pri diktaturi, temveč prevprašuje tudi, »kaj ljudje storijo eden drugemu … v imenu nacionalizma, svobode in osvoboditve«, kot v predgovoru k njegovi zbirki The Second Republic piše Kwame Dawes. Izdal je pesniške zbirke The Lost Collection of an Invisible Man (2005), The Second Republic (2014), Resurrection Man (2017) ter Kingdom of Gravity (2017), ter napisal in uprizoril monodramo My Father & Other Superheroes. Leta 2012 je zastopal Ugando na Pesniškem Parnasu, ki je potekal v okviru Kulturnih olimpijskih iger v Londonu; leta 2015 je prejel nagrado Brunel, ki si jo je delil s sudansko-ameriško pesnico Safio Elhillo.
www.nickmakoha.com
foto: Sam Burnett
Latest posts by Nick Makoha
(see all)
Liyou Mesfin Libsekal (1990) je živela v Tanzaniji, Keniji, Italiji in ZDA, kjer je študirala antropologijo, nakar se je vrnila v Etiopijo, kjer se kot publicistka ukvarja z vprašanji kulture in okoljskih sprememb v okoliščinah naglega razvoja. Temi odhajanja in vračanja sta vpisani tudi v njeno pesniško delo, kjer se povezujeta tako z intimnimi spomini na otroštvo kot z beleženjem družbenega in političnega nasilja in krivic. Avtorica pesniške zbirke Bearing Heavy Things (2015) je pozorna opazovalka detajlov; njeni zgoščeni stihi pogosto delujejo kot zaklinjanje. Leta 2014 je prejela nagrado Brunel za afriško poezijo.
Latest posts by Liyou Mesfin Libsekal
(see all)
Warsan Shire (1988) je avtorica zbirk Teaching My Mother How To Give Birth (2011), Our Men Do Not Belong To Us (2014) in Her Blue Body (2015). Najširša javnost se je z njeno poezijo seznanila prek albuma Lemonade pevke Beyonce, za katerega je prispevala vezna pesniška besedila. V Keniji rojena pesnica somalskega rodu, ki živi v Veliki Britaniji, se v svojih pesmih pogosto posveča temam vojne in begunstva, izseljenstva in življenja v vmesnem prostoru med deželami in jeziki, zlasti skozi izkušnje žensk, priseljenk in njihovih hčera, ki si pogosto utirajo pot po težavnem terenu med prisilami in omejitvami tako družbe izvora kot družbe, v kateri živijo. Te teme se v ozadju prepletajo tudi v pesmih o tako intimnih temah, kot so ljubezen, odnos do svojega telesa in umiranje za rakom. Njene pesmi z intenzivnim vizualnim podobjem pogosto opisujejo kot »filmske«. Warsan Shire je bila prva prejemnica mednarodne nagrade Brunel za afriško poezijo (2013), istega leta je bila tudi častna mlada pesnica mesta London. Njene pesmi so prevedene v več jezikov, v slovenščini je kratek izbor izšel v Lirikonfestovem zborniku Planeti z lastno svetlobo (2017).
Twitter: @warsan_shire
Latest posts by Warsan Shire
(see all)
Siniša Matasović (Sisak, 1980) je diplomiral iz strojništva na Zagrebškem vseučilišču. Piše poezijo, prozo, haiku, literarno kritiko, ukvarja pa se tudi z uredniškim delom. Prejel je več nagrad za pesmi in zgodbe, objavljene v osrednjih hrvaških in tujih literarnih revijah, kot so Vijenac, Večernji list, Riječi, Zarez, Artikulacije, The Split mind, Script, Bibliopis ... V okviru podružnice Matice hrvatske v Sisku pripravlja in vodi pesniške večere Stihovnica Siska in je namestnik glavne urednice literarne revije Riječi. Je strokovni sodelavec za področje književnosti pri Združenju za promocijo alternativne in urbane kulture v Sisku SUPAUK. Zadnji dve leti je tudi zunanji sodelavec Hrvaške RTV pri oddaji Radio roman, kjer skrbi za dramatizacijo romanov. Redno sodeluje na domačih in tujih festivalih, na prvem uradnem prvenstvu v slam poeziji na Hrvaškem je osvojil drugo mesto. Je član Matice hrvatske in Društva hrvatskih književnika. Objavil je pesniški zbirki Sisak se uspješno pretvara da spava (2015) in Tvoj novi dečko (2018) ter roman Nećak (2016).
Foto (c) Miljenko Brezak
Latest posts by Siniša Matasović
(see all)
Milan Mijatović se je rodil v Beogradu leta 1972. Je ustanovitelj in predstavnik organizacije Poezin, idejni tvorec in urednik spletne strani Slam Studio (www.slamstudio.org). O sebi razmišlja kot o pesniku, pesniku menedžerju in slamerju. Objavil je knjigi Poezija se najbolje čita u gaćama (2009) in Napušavanje (2010), vendar se mu ta podatek ne zdi bistven, saj ga v večji meri zanimajo živi nastopi in poezija, ki pride do izraza na odru. Fanatično dela na popisovanju izvajalcev slam poezije v Srbiji in širši regiji. Zaposlen je kot sistemski administrator, prosti čas pa posveča ukvarjanju s slamom in slamersko sceno. Leta 2016 je izvedel samostojni slamerski performans Sve sem poezije, nastopil pa je tudi na številnih skupinskih slamerskih nastopih.
Latest posts by Milan Mijatović
(see all)
Elena Prendžova (Skopje, 1985) je magistrica filoloških ved ter profesorica angleškega jezika in književnosti. Je mentorica delavnic slam poezije in kreativnega pisanja. Objavila je sedem pesniških zbirk in knjigo esejev o poeziji. Uredila in souredila je dve antologiji poezije. Trenutno pripravlja prvo antologijo makedonske slam poezije. Organizira in tudi sama nastopa na slam dogodkih v regiji. Prendžova je bila makedonska predstavnica na evropskem prvenstvu v slam poeziji leta 2016. »Slamerka. Feministka. Lilitka. Politično korektna in iskreno nezainteresirana za politiko. Ne mara, da jo sprašujejo, kam gre, in še manj, da razlaga, zakaj ne pove, kam gre. Najbolje se počuti v svoji koži – tudi če je odrta,« piše v njeni slam biografiji.
Latest posts by Elena Prendzova
(see all)
 nina medved.jpg)
Nina Medved (1989) je pesnica, kulturna producentka, fotografinja in prevajalka. Končala je študij primerjalne književnosti in francoščine. Je prva slovenska prvakinja v slam poeziji ter je leta 2016 zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu v Belgiji. Isto in naslednje leto je nastopila tudi na mednarodnih slam večerih v nemških Grassauu, Berlinu ter italijanskem Bolzanu, osvojila pa je že lokalne slam večere v Mariboru, na Ptuju in v Kopru. Je vodja mariborske pesniške skupine Slam zverine, soorganizatorka rednih slam večerov Ožuljeni jezik ter del koordinacijske ekipe slovenske mreže za razvoj in promocijo slam poezije SiSlam.
S svojimi pesmimi se je poleg tega predstavila v literarnih revijah Literatura, Vpogled, spletni reviji Poiesis, pa tudi v tujini (v Franciji, Srbiji in Kanadi). Leta 2014 je bila s Tonetom Škrjancem in Matejo Bizjak Petit gostja Hiše poezije v Parizu. Za radijsko oddajo Literarni nokturno je izbor njenih pesmi interpretirala Iva Krajnc (2015). Uvrščena je bila v antologiji Opazovanje v tišini (2015) in Širi poezijo, ne strahu (2018) ter v unikaten almanah revije Dialogi s poezijo avtorjev in avtoric rojenih po letu 1980, ki še nimajo pesniškega prvenca (2017).
Poleg tega organizira literarne večere, pesniške delavnice in je sodelovala pri izvedbi različnih festivalov: literarnih festivalov Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Fabula in Pranger, festivala klasične glasbe Festivala Maribor, mednarodnega prevajalskega srečanja Fragment in edinega francoskega sejma s poezijo za otroke in mladino Marché de la poésie jeunesse. Kot soprevajalka je sodelovala pri prevodih več francoskih pisateljev in pesnikov: Andreï Makine, Jean Teulé, Guy Goffette, Pierre Soletti. Poskrbela je za portrete slovenskih in francoskih literarnih avtorjev in je opremila več pesniških knjig s svojimi fotografijami.
Foto (c) Nina Medved
Latest posts by Nina Medved
(see all)
Simone Savogin (rojen 1980 v Comu) je pisatelj, igralec, vodja sinhronizacije, pisec dialogov. Kot slamer je prvič nastopil leta 2005. Je med ustanovitelji Italijanskega združenja za slam poezijo LIPS (ustanovljeno 2013). Trikrat zapovrstjo je odnesel zmago na italijanskem slam prvenstvu in se udeležil mednarodnih tekmovanj v Španiji, Belgiji, Estoniji in Izraelu; zmagal je tudi na slamovskem tekmovanju Museum Night Fever v Evropskem parlamentu v Bruslju. Z ilustratorko Martino Dirce Carcano sta objavila knjigo haiku poezije Haikoodle, ki je bila razprodana v manj kot enem letu. Z Martino izvajata performans v živo interpretirane poezije in slikanja. Pred kratkim je pri založbi Mille Gru izšla njegova prva pesniška zbirka ''Come farfalla'' (Kot metulj), zbirka slam komadov iz Simonejeve trinajstletne kariere, ki bo ponatisnjena septembra.
Latest posts by Simone Savogin
(see all)
Andrej Medved, rojen leta 1947 vLjubljani, pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja in muzejski svetnik Obalnih galerij Piran; po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smeri: filozofija, umetnostna zgodovina in primerjalna književnost. Leta 1975 je diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Študijska potovanja: na Dunaj leta 1972/Tehnika in poezija/, v Rim 1980-81 /umetnostna teorija, Nova podoba v slikarstvu/ ter večkrat v Paris in Arles /Artaud, Michaux, Bataille, Klossowski, Barthes, Blanchot/. Že v mladosti je bil urednik revij Tribuna, Problemi, Le livre slovène, tudi glavni in odgovorni urednik, od leta 1985 ureja Edicijo Artes, ki je posvečena izključno likovnim razpravam, kot teoretski prispevek k razstavni politiki ter umetnostnozgodovinski stroki, in od 1999 Edicijo Hyperion, ki objavlja izvirno ter prevodno poezijo in teorijo. Utemeljitelj »nove podobe« v slovenskem slikarstvu in kiparstvu. Leta 1986 je bil selektor za jugoslovanski paviljon na beneškem Bienalu.Prevaja iz nemščine /Arp, Heym/, francoščine /Bataille, Michaux, Artaud/ in italijanščine /Pasolini/. Avtor več umetnostnih monografij /Krašovec, Jeraj, Bernard, Begić, Brdar, Numankadić, Pregelj I in II/. 16 znanstvenih monografij. Že v mladosti je prevajal pesnike /sodobna nemška poezija, Arp, Kafka, Artaud, Pablo Neruda/ ter filozofijo /Axelos, Heidegger, Barthes, Horkheimer, Fink in druge/. Doslej je izšlo preko 80 Medvedovih knjig pesmi, prevodov pesmi ter samostojnih publikacij o likovni umetnosti, filozofiji, estetiki in poeziji.V letu 2019 bo izšla njegova petintrideseta zbirka pesmi. Posebno ploden je v zadnjih letih, ko je od leta 2002 objavil kar sedemindvajset knjig poezije; zanje je prejel nagrado Prešernovega sklada /2002/, nagrado Čaša nesmrtnosti, nominacijo za Jenkovo nagrado 2007, Jenkovo nagrado 2008, Veronikino nagrado 2010. Leta 2014 je prejel Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo na področju galerij in muzealstva. Je torej vsestranski ustvarjalec, ki na več področjih vpliva na razvoj in na presežnost književne, mišljenjske ter likovne kulture.
Pesniške zbirke v obdobju 2010 – 2017
Razlagalec sanj, Apokalipsa 2010
Libija, Hyperion 2010
Vrtovi prispodob, žalobni lokvanji užitkov, Goga 2010
Iz zvezd v trnje, v usta, v vihar, CZ 2011
Glanum, Prišleki, Literatura 2011
Pravljica o pavjem repu, Hyperion 2012
1000 + ena noč, Hyperion 2013
Alica v čudežni deželi, Hyperion 2014
Deklica z ognjeno glavo, Hyperion 2014
Axis mundi, Hyperion 2014
Perje, solze in zlato na sončnem disku, Hyperion 2014
Kočijaž smrti, Hyperion 2018
Deviški vrelec, Hyperion 2015
La chatte, Mladinska knjiga 2016
Iluminacije, Hiša poezije 2017
In teoretične monografije:
Fantasma epoche I+II, Hyperion 2010
Politični in drugi spisi, Hyperion 2012
Onič, Ničelna točka avantgarde, Hyperion 2011
Zarečja, Hyperion 2015
Sodobno slovensko kiparstvo, Hyperion 2017
In prevod: Hans Arp, Dada in druge pesmi,
Mladinska knjiga 2017
Foto (c) Barbara Milavec
Latest posts by Andrej Medved
(see all)
Mbizo Chirasha je zimbabvejski pesnik, urednik in založnik, aktivist na področju človekovih pravic, pobudnik mnogih družbenih in pesniških akcij, kot je na primer Girl Child Creativity Project. Pri svojem delu sodeluje z literarnimi in človekoljubnimi organizacijami po vsem svetu, njegova poezija pa je objavljena v številnih antologijah, revijah in spletnih revijah v Afriki in izven nje. Je dobitnik več nagrad, med drugim tudi nagrade PEN-a Deutschland Exiled Writer Grant (2017).
Latest posts by Mbizo Chirasha
(see all)
Miroslav Mićanović se je rodil leta 1960 v Brčkem. Živel je v Gunji. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Objavlja poezijo, prozo in kritike na radiju, v dnevnem časopisju in revijalnem tisku. Za svoje tekste je prejel več nagrad, uvrščeni pa so tudi v različne antologije, izbore, preglede ter prevedeni v številne jezike. Skupaj z Brankom Čegecem je pripravil pregled hrvaškega pesništa osemdesetih in devetdesetih let »Strast razlike, tamni zvuk praznine« (Quorum, 1995). Je avtor antologije sodobne hrvaške poezije »Utjeha kaosa« (2006), prevedene v angleščino (The Consolation of Chaos, Relations, HDP, 2007) in madžarščino (A káosz vigasza. Kortárs horvát költők antológiája, Jelenkor, 2009), e-knjiga je izšla pri Zagrebški slavistični šoli ((www.hrvatskiplus.org). Je reden gost hrvaških in evropskih literarnih festivalov, voditelj pesniških delavnic in delavnic kratke proze. Prva tako je dolgoletni urednik revije Quorum, pri založbi Naklada MD in avtorskih knjig pri različnih hrvaških založbah (Meandarmedia, CeKaPe …). Zaposlen je v Agenciji za odgoj i obrazovanje. Živi v Zagrebu.
Objavil je naslednja dela: Grad dobrih ljudi, 1984, e-izdanje d:p:k:m: 2005; J. Matanović, V. Bogišić, K. Bagić, M. Mićanović, Četiri dimenzije sumnje, 1988; Zid i fotografije kraja, 1989, e-izdanje d:p:k:m: 2008; More i prašina (grafike V. Zelenko), 1991; Job / Hiob (grafika F. Vejzović), 1991; Zib, 11998, 22001; B. Čegec, I. Prtenjača, M. Mićanović, Nitko ne govori hrvatski / Personne ne parle croate, 12002, 22003; Trajekt, 2004, Prom, prevod v poljščino, Katowice, 2011; B. Čegec, S. Karuza, M. Mićanović, Tri krokodila, 2005; Zapadni kolodvor, 2006; Jednosmjerna ulica, 2010; Tisoč majhnih sonc na razbitem steklu, Ljubljana, 2011; Dani, 2011; Divji pes, Ljubljana, 2011; Vrt s 1001 žaruljom, 2012; Jedini posao, 2013; Soba Jacka Nicholsona, 2016, Virgule d'ete, 2016; Obrt za pranje perja, 2017.
Foto (c) Branko Čegec
Latest posts by Miroslav Mićanović
(see all)
Cvetka Lipuš, rojena v Železni Kapli. Na Celovški univerzi končala študij primerjalne književnosti in slavistike, na University of Pittsburgh (Pensilvanija, ZDA) pa še študij bibliotekarstva in informacijskih ved. Petnajst let je živela v Ameriki, danes pa živi in ustvarja v Salzburgu.
Doslej je izšlo sedem njenih pesniških zbirk: Pragovi dneva, Doba temnjenja, Geografija bližine, Spregatev milosti, Obleganje sreče, Pojdimo vezat kosti in Kaj smo, ko smo.
Njena poezija je prevedena v mnoge tuje jezike. Za svoje delo je prejela več nagrad, mdr. 2016 nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko „Kaj smo, ko smo“, avstrijsko državno štipendijo za književnost, pospeševalno nagrado za književnost od dežele Koroške in štipendijo za literarni projekt Republike Avstrije. Za zbirko Obleganje sreče (2008) in za zbirko Kaj smo, ko smo (2015) je bila nominirana za Veronikino nagrado.
Foto (c) Marko Lipuš
Latest posts by Cvetka Lipuš
(see all)
Bernard Noël se je rodil 19. novembra 1930 v Sainte-Geneviève-sur-Argence in je pesnik, pisatelj, esejist ter umetnostni kritik. Njegova prva pesniška zbirka Extraits du Corps je izšla leta 1958, naslednja, La Face de silence, pa leta 1967. Od takrat do danes je objavil številne pesniške zbirke, romane in knjige s področja umetnostne kritike in zgodovine. Danes velja za enega vodilnih francoskih pesnikov, kar so mu in mu še priznavajo tako drugi pesniki, kot sta Marc Delouze in Yves Bonnefoy, kot tudi literarni kritiki in filozofi, kot je bil to Jacques Derrida.
Latest posts by Bernard Noël
(see all)
Eric Machan Howd je profesor kreativnega pisanja na Ithaca Collegeu v ZDA, pesnik in glasbenik. Več let je bil zaposlen v visokem šolstvu kot administrator, projektni menager in inštruktor. Poezijo objavlja v številnih revijah, kot so Nimrod, Yankee Magazine, River City, The Healing Muse, in Tiny Seed Journal, Piše metrično in eksperimentalno poezijo, ki prestopa meje tradicionalnih oblik z mešanjem različnih pesniških in literarnih žanrov. Je organist, zborovodja in pianist, že več kot trideset let igra orgle v cerkvi. Magistriral je iz književnosti (poezija) na Vermont Collegeu leta 2019. S pesmijo »Mycology« je osvojil nagrado Annual Switchback Journal Award univerze v San Franciscu, leta 2018 pa se je udeležil kot predavatelj in pesnik mednarodne konference o stikih in podobnostih med slovensko in ameriško poezijo, ki je potekala v Ljubljani.
Trenutno raziskuje umetniški vpliv nempkega kontratenorista in performeja Klausa Nomija na novi val v popularni glasbi sedemdesetih in osemdesetih let minulega stoletja in pripravlja svojo prvo pesniško zbirko, z naslovom »Universal Monsters«, v kateri raziskuje družbene norme z vidika številnih pošasti, ki so nastopili v filmih filmskega studija Universal od dvajsetih do petdesetih let minulega stoletja.
Photo (c) Maxine Hansford
Latest posts by Eric Machan Howd
(see all)
Lemn Sissay (1967) je britansko-etiopski pesnik in dramatik ter prejemnik nagrade PEN Pinter, ki se podeljuje družbeno angažiranim pesnikom in pisateljem v Veliki Britaniji. Leta 2012 je bil uradni pesnik Olimpijskih iger v Londonu, od leta 2015 pa je tudi rektor univerze v Manchestru. Njegova poezija se poraja iz travmatske izkušnje odraščanja v rejniški družini in iz zlorab ter rasizma, ki so spremljali obdobje njegove mladosti. V svojem delu se Lemn Sissay vrača v »mračna podzemlja, ki jih je v otroštvu podedoval kot nezaželen otrok. Iz svoje žalosti ustvarja čudovite besede in tisoč razlogov za življenje ter ljubezen«.
Latest posts by Lemn Sissay
(see all)
Sophia Bekioti, rojena leta 1987 v Larisi, Grčija. Končala je študij grške literature ter diplomirala na akademiji Sinopolous v Atenah. Sodelovala je na večih grških pesniških dogodkih ter je dobitnica nagrad kot so nagrada 4. Panhelenskega tekmovanja Veroia, 17. Panhelenskega tekmovanja “ΤΕΧΝΗ” (Kilkis), nagrada “Καφενείο Των Ιδεών” (Atene) ter avtorica pesniške zbirke “ΒΗΜΑΤΑ” (založba “Ωρίωνας”, Solun). Njena poezija je bila objavljena v več antologijah kot so antologija založbe I travel poetry ter “ Ωρίωνας”.
Foto (c) Eleni Tsonis
Latest posts by Sophia Bekioti
(see all)
Saša Jelenković, (Zaječar, 8. avgust 1964)je diplomiral na oddelku za splošno književnost in teorijo književnosti pri Filološki fakulteti v Beogradu. Bil je urednik za poezijo v revijah Književna reč in Reč ter tajnik v uredništvih revij Istočnik in Poezija (1992 – 1999).
Prejel je naslednje književne nagrade: Matićev šal (zbirka Neprijetna geometrija/ Neprijatna geometrija), Milan Rakić (zbirka To, kar preostane/ Ono što ostaje), Vasko Popa (zbirka Knjiga o srcu), nagrado Borislav Pekić za sinopsis romana in Disovo nagrado za pesniški opus.
Vrsto let je bil ravnatelj matične knjižnice Svetozar Marković v Zaječarju. Za svoje delo je prejel nagrado Zlatni bibliotekar, ki jo podeljujeta Biblioteka grada Beograda in Radio televizija Srbije za popularizacijo knjig in bralne kulture.
Jelenkovićeve pesmi so prevedene v številne jezike, objavljene so v angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem, romunskem, kitajskem, slovenskem jeziku, in sicer v tujih literarnih revijah in antologijah. Saša Jelenković je član Srbskega centra PEN.
Živi v Zaječarju, kjer ureja literarno revijo Razvitak.
Latest posts by Saša Jelenković
(see all)
Dragana Bojanić Tijardović, rojena leta 1957 v Vojvodini. Osnovno šolo in gimnazijo obiskovala v Kopru. Diplomirala na oddelku za filozofijo in na oddelku za srbohrvaščino pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1982 do leta 1992 je bila zaposlena v slovenskem uredništvu Službe za prevajanje pri Zveznih organih v Beogradu. S prevajanjem se ukvarja od študentskih dni (Tribuna, Problemi, Radio Študent, ...), od leta 1982 je kot prevajalka sodelovala s številnimi literarnimi revijami in drugimi mediji (Književna reč, Reč, Dialogi, Primorska srečanja, Razgledi, program Ars Radia Slovenija, Ovdje, Sveske, Art 032, Alexandria, Sarajevske sveske, ...). Prevaja tudi prozo (Dragan Velikić, Aldo Milohnić, Miha Mazzini, Goran Vojnović, Maruša Krese, Dino Bauk, ...).
Živi v Beogradu kot samostojna prevajalka in sodna tolmačka za slovenski jezik.
Latest posts by Dragana Bojanić Tijardović
(see all)
Shakhawat Tipu (1971) je bangladeški pesnik, urednik, prevajalec, filozof in novinar ter ena osrednjih osebnosti nove bengalske poezije. Piše v bengalščini in angleščini. Je avtor sedmih pesniških zbirk in knjig s področja umetnostne zgodovine, njegova zadnja pesniška zbirka, iz leta 2019, nosi naslov “Absence of Eye”. Kot urednik je urejal revijo za jezikoslovje in filozofijo Jatiya Shahittya, revijo Charalnama, ki je objavljala intervjuje z brezdomci, skupaj s slovarjem njihovega slenga, literarno revijo Notundhara in revijo za umetnostno zgodovino Depart. Njegove pesmi so prevedene v več jezikov in so izšle v številnih domačih in tujih revijah in antologijah. Živi v Dhaki.
Foto (c) Shahadat Parvez
Latest posts by Shakhawat Tipu
(see all)
João Luís Barreto Guimarães se je rodil v Portu na Portugalskem leta 1967, kjer je tudi diplomiral iz medicine. Je pesnik in plastični kirurg. O leta 1989 do danes je objavil deset pesniških zbirk, prvih sedem je vključenih v knjigo “Zbrane pesmi” (“Poesia Reunida”, Lisbon, Quetzal, 2011), zbirka “Ti si tu” (“Você está Aqui”, Lisbon, Quetzal, 2013) pa mu je izšla tudi v Italiji. Za zbirko “Sredozemlje” (“Mediterrâneo”, Lisbon, Quetzal, 2016) je prejel Nacionalno nagrado António Ramos Rosa (2017) za najboljšo pesniško zbirko, objavljeno na Portugalskem v letu 2016, izšla pa je v prevodih v Španiji, Franciji, na Poljskem in v Italiji, kjer je bila uvrščena v ožji izbor za nagrado Camaiori International Prize (2018), za zbirko “Nomad” (“Nómada”, Lisbon, Quetzal, 2018) je prejel nagrado Best Poetry Book Bertrand Award (2018). Izbrane pesmi “Čas teče skozi zloge” (“O Tempo avança por Sílabas”, Lisbon, Quetzal, 2019) mu je leta 2019 izšla na Hrvaškem. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike in objavljene v antologijah in revijalnem tisku po vsem svetu. Živi v Portu.
Latest posts by João Luís Barreto Guimarães
(see all)
Rade Tomić se je rodil 9. 4. 1934 v vasici Papratna, pod obronki Stare planine. Prve štiri razrede je končal v rodni Papratni. Kot nadarjenega otroka so ga občinske oblasti poslale na šolanje. Končal je srednjo agronomsko šolo. Književnost je študiral na Višji pedagoški šoli v Zrenjaninu in na novosadski Filozofski fakulteti. V Novem Sadu je ustanovil in urejal revijo Poezija, ki je izhajala od 1968 do 1969. Njegova poezija je prevedena v albanski, angleški, francoski, madžarski, makedonski, romunski, ruski, slovaški in slovenski jezik.
Pesniški prvenec Za jutri zvečer je izdal pri Matici srpski, 1966. Zanj je, skupaj s Tanjo Kragujević, prejel »Brankovo nagrado«. Prvencu je sledila knjiga Tretje oko, Kulturni centar, 1969. Tretjo knjigo Čari Novega Sada je izdal leta 1972 pri Matici srpski. Zadnjo pesniško zbirko Vulkan, moj brat je izdal pri založbi Radivoj Čirpanov, leta 1976. Posthumno so izšle še štiri knjige z izbori njegovih pesmi: Za zvokom, Književna zajednica Novog Sada, 1986; leta 1996 je v Franciji izšla knjiga Nous avons donc existé (Éditions Noir&Blanc), v prevodu Mireille Robin; pesnica Tatjana Cvejin je naredila izbor pesmi v knjigi Leto 5000, Književni klub »Branko Miljković«, Knježevac, 2004; sledi ji knjiga Ulivanje zvoka, Knježevac 2008.
Rade Tomić je umrl 29. 1. 1985 v Novem Sadu.
Latest posts by Rade Tomić
(see all)
Alan Ojeda (1991) je študiral literaturo na Univerzi Buenos Aires in novinarstvo (TEA), trenutno pa pripravlja megisterij na univerzi Tres de Febrero na oddelku za Ameriške literarne študije. Je professor, novinar, raziskovalec, izdaja revijo Código y frontera na Univerzi Buenos Aires in prireja različne pesniške dogodke (npr. Noche Equis in miniMOOG). Objavil je pesniške zbirke: Ciudad límite (2014), El señor de la Guerra (2016), Devociones (2017) in Shinto (2020).
Latest posts by Alan Ojeda
(see all)
Bewketu Seyoum je etiopski pisatelj, pesnik in esejist. Svojo prepoznavnost je med etiopskim občinstvom pridobil leta 2008, ko je bil imenoval za najboljšega etiopskega romanopisca. Bewketu Seyoum piše v amharščini, uradnem jeziku Etiopije. S humorjem in satiro kritično naslavlja teme politične represije, cenzure, tabujev in absurdnosti različnih sodobnih družbenih tranzicij. Prevedene pesmi so iz njegove zbirke "In search of fat" (2012).
Foto (c) Teake Zuidema
Latest posts by Bewketu Seyoum
(see all)
Urška P. Černe, 1971, juristka, univ. dipl. nemcistka in lit. komparativistka - samozaposlena v kulturi - 1990-2000 delo v medijih, 1998 prevajalski debut, od 1999 mednarodne štipendije in strokovna srečanja. 2008 – Sovretova nagrada, 2010in 2013 – Premija DSKP za vrhunske dosežke. 2014 - 2018 povabila na znanstvena in strokovna srečanja, članki v mednarodni prevodoslovni javnosti (mdr. Frank & Timme, Berlin, 2018). Od 2006izbrana v naziv lektorice za literarno prevajanje na FF MB. ORF Bestenliste 01/2019 in 20 najboljših knjig poezije v Nemčiji 2019 (oboje A. Golob, Anweisungen zum Atmen, prevod, v tandemu z Uljano Wolf). Članica DSKP, IGUE, PEN, Sl. matice. Vodja Festivala Pranger. 2017-2018 svetnica Avstrijske čitalnice. Vodja Festivala Pranger.
Foto (c) Vinko Avsenak
Latest posts by Urška P. Černe
(see all)
Diana Pungeršič (1984) je literarna kritičarka, moderatorka in književna prevajalka iz slovaščine in češčine ter v slovaščino. V Ljubljani je študirala slovenski in slovaški jezik s književnostjo ter sociologijo kulture. Za prevode sodobne slovaške poezije je bila leta 2010 in 2013 nominirana za Lirikonov zlat. Leta 2016 pa je za prevod romana Samko Tále: Knjiga o britofu Daniele Kapitáňove prejela nagrado Radojke Vrančič. V letih 2015 in 2016 je prejela za prevode otroških del Ivone Březinove in Petre Dvořákove znak za kakovost zlata hruška, leta 2019 pa tudi priznanje zlata hruška za prevod romana Pes pa v smeh Juraja Šebeste. Slovaško zunanje ministrstvo ji je leta 2018 ob 25. obletnici samostojnosti Slovaške republike podelilo posebno priznanje za izredne zasluge pri razvijanju prijateljskih odnosov med državama. Za svoje kritiško delo je istega leta prejela Stritarjevo nagrado. Doslej je izdala deset književnih prevodov za otroke in odrasle (Pavol Rankov, Daniela Kapitáňová, Ivona Březinová, Petra Dvořáková, Marek Vadas, Juraj Šebesta, Víťo Staviarsky, Martin Pitro, Iva Procházková, Dušan Mitana), večini je pripisala tudi spremno besedo. Prevode slovaških in čeških avtorjev objavlja tudi v osrednjih strokovnih revijah (Sodobnost, Literatura, Mentor, Pogledi), na 3. programu Radia Slovenija ter spletnih portalih (www.ludliteratura.si, airbeletrina). Tam redno objavlja tudi literarne intervjuje, kritike in refleksije, vodi literarne dogodke in vodi bralne klube.
Latest posts by Diana Pungeršič
(see all)
Veronika Šoster (1992) je literarna kritičarka, pesnica, komparativistka. Leta 2017 je magistrirala na temo slovaške ženske poezije zadnjih desetletij, trenutno je doktorska študentka literarnih ved. Literarne kritike objavlja v nekaterih večjih slovenskih medijih, kot so Literatura, radio ARS, AirBeletrina, revija Mentor, revija Dialogi, Trubarjeva hiša literature, Dobre knjige in Vrabec anarhist, piše tudi prispevke za revijo Bukla. Na portalu Filmstart. objavlja filmske kritike. Na 31. festivalu Vilenica je delovala kot kritičarka v rezidenci, leta 2016 je bila članica žirije za mlado Veronikino nagrado. Je urednica za poezijo pri reviji Novi zvon in urednica rubrike Knjigogled v reviji Literatura. Ukvarja se tudi z organizacijo literarnih dogodkov in s prevajanjem leposlovja iz slovaščine.
Foto (c) Veronika Šoster
Latest posts by Veronika Šoster
(see all)
Neža Vilhelm je prevajalka, ki jo najbolj zaposlujejo filmi in filmski festivali. Prevaja tudi knjige (največ za otroke), v zadnjem času pa se ukvarja z intervjuji žensk, povezanih z združenjem pisateljev, esejistov in romanopiscev (PEN), ki jih predstavlja z intervjuji, prevodi njihovih del in eseji.
Latest posts by Neža Vilhelm
(see all)
Katica Kulavkova je makedonska pisateljica in profesorica. Objavila je več kot 40 del, tudi več pesniških zbirk. Predava na Fakulteti svetih Cirila in Metoda Univerze v Skopju. Je tudi podpredsednica Mednarodnega PEN-a.
Latest posts by Katica Kulavkova
(see all)
Judyth Hill je pesnica, učiteljica pisanja in avtorica, ki s svojimi besedili tudi nastopa. Je aktivna članica PEN-a, ki v zadnjem času neutrudno organizira branja poezije članic PEN-a na spletu. Je glas vseh tistih, ki so svoj glas izgubili in ki se jim na kateremkoli področju godi krivica.
Latest posts by Judyth Hill
(see all)
Katarina Pantović je rojena leta 1994 v Beogradu. Osnovni in magisterijski akademski študij je končala na Oddelku za komparativno književnost s teorijo književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu, kjer je trenutno na doktorskem študiju. Književno kritiko, esejistiko, znanstvena dela in poezijo objavlja v periodiki, znanstvenih zbornikih in na spletnih portalih (Polja, Letopis Matice srpske, Koraci, Beogradski književni časopis, Braničevo, Buktinja, Banjalučki filolog, Književna istorija, Noema; astronaut.ba, strane.ba, Poenta.net, Hiperboreja, Enklava ...). Objavila je zbirko poezije Unutrašnje nevreme/ Notranje neurje (Matica srpska, 2019, najožji izbor za Brankovo nagrado in Matićev šal). Za svojo poezijo, znanstveno delo in uspeh med študijem je dobila številna priznanja. Njene pesmi so bile prevedene v nemščino, francoščino in slovenščino. Katarina Pantović je članica uredniškega odbora založbe Treći Trg, pa tudi nekaj žirij za književne nagrade. Živi in deluje v Beogradu in Novem Sadu.
Latest posts by Katarina Pantović
(see all)
Barbara Korun se je rodila 1963 v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti in skoraj dve desetletji učila slovenščino na gimnazijah. Nekaj let je delala tudi kot lektorica in dramaturginja v slovenskih gledališčih, sedaj ima status samozaposlene književnice. Njena zbirka Ostrina miline (1999) je bila nagrajena na slovenskem knjižnem sejmu kot najboljši prvenec leta, njena četrta zbirka Pridem takoj (2011) pa je dobila Veronikino nagrado kot najboljša slovenska zbirka leta, nagrado zlata ptica za posebne dosežke v poeziji in bila nominirana za kritiško sito. Piše tudi kritike in eseje ter aktivno promovira poezijo, ki jo pišejo ženske. Sodelovala je v uredništvih Nove revije in Apokalipse, bila članica PEN, iz njega zaradi spolno diskriminiranega (ne)sprejemanja novih članic protestno izstopila, sedaj sodeluje v upravnem odboru DSP. Je deklarirana feministka ter prostovoljka v slovenskih azilnih centrih. Zadnjih osem let organizira redna mesečna srečanja ob branju novih zbirk slovenskih pesnic Pesnice za pesnice, za kar je leta 2020 dobila nagrado mira slovenskega centra PEN. Kot recitatorka pesmi Srečka Kosovela je sodelovala z vsestranskim glasbenikom, tolkalistom Zlatkom Kaučičem, pri nastajanju CD-ja Vibrato tišine, režirala pa je tudi monodramo, priredbo Cankarjeve Gospe Judit, z Lenčo Ferenčak. Njeno pesniško delo je bilo objavljeno v štirinajstih samostojnih knjižnih prevodih in v preko osemdesetih antologijah v več kot dvajsetih jezikih. Je tudi dobitnica dveh italijanskih mednarodnih nagrad – Leandro Polverini (Anzio, 2014) in Regina Coppola (Baronissi, 2016). Njena zadnja, šesta zbirka pesmi Vmes je izšla leta 2016 in bila nominirana za Veronikino nagrado.
Foto (c) Peter Broetzmann
Latest posts by Barbara Korun
(see all)
Petra Koršič se ukvarja s poezijo v več poklicih znotraj sistema literatura. Je kritičarka, urednica in lektorica, avtorica radijske oddaje Rimo v eter – rimo v veter (Radio Študent), pesniških ciklov Na pesniškem tandemu in Prostor v/in pesmi, prevajalskega cikla Prevod na oknu, kritiških ciklov Kritika do nacga in Nova knjiga skozi kritiko ter sinergijskega cikla AD HOC, ki združuje poezijo, glasbo in likovno umetnost. Izvaja jih v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Kritike objavlja na nacionalnem radiu, spletnem portalu DSP in v specializiranih revijah za književnost in kulturo, s premisleki o kritiki je sodelovala na kritiških simpozijih. Je esejistika (nagrada Lirikonfestov zlat 2016 za esej Z zlatom zlepljen razbiti dom: Vsi smo beg 21. stoletja) in pesnica (nominacija za nagrado Fanny Haussmann 2019 za cikel Enheduanna: Predaleč grem, ko grem preblizu). Objavila je dve pesniški knjigi: Furlanka je dvignila krilo (Mladinska knjiga, 2017) in Bog z mano (KD Hiša poezije, 2019). Njena poezija je prevedena v italijanščino, španščino, angleščino, hrvaščino, makedonščino in je objavljena v osrednjih revijah, več zbornikih in izboru. Predstavlja jo na literarnih večerih in festivalih doma in v tujini, tudi ob glasbi.
Foto © David Verlič
Latest posts by Petra Koršič
(see all)
Käthlin Kaldmaa je pesnica, pisateljica, prevajalka in aktivna članica estonskega PEN-a. Trenutno deluje tudi kot sekretarka pri Mednarodnem PEN-u. Je redna gostja Blejskih srečanj, ki jih organizira Slovenski center PEN. V slovenščini je dostopna njena zbirka Ljubezen je. (KUD Zrakogled, 2020, prev. Bojana Vajt).
Latest posts by Kätlin Kaldmaa
(see all)
Bojana Vajt (1962, Ljubljana) je študirala filozofijo in sociologijo kulture, delala pa vse, kar so ji pustili (akviziterka, čuvajka galerije, snažilka, tovarniška delavka, scenaristka, šankistka, urednica, obiralka grozdja, radijska voditeljica, prodajalka vstopnic, kreativna direktorica, prevajalka, režiserka v zvočnih medijih, maserka, obiralka oljk, sobarica, avtorica pesmic in pravljic za otroke, pripovedovalka, kuharica, zgodbarka …). Med drugim je prevedla roman Nedjeljka Fabria Triemeron (2015), izbrane verze Lorda Byrona v romanu Byronov služabnik Franca Buffonija (2016), 2. in 3. del drame Teorema Milana Markovića Matthisa (2017) in pesniško zbirko Ljubezen je. Kätlin Kaldmaa.
Latest posts by Bojana Vajt
(see all)
Milena Rudež je pesnica, arhitektka in prevajalka. Rodila se je v BiH leta 1958. Od leta 1992 živi na Danskem.
Njena prva pesniška zbirka Dnevnik slepega potnika je izšla leta 1987 v Sarajevu, druga, Slijepi putnik iz Sarajeva /Den blinde rejsende fra Sarajevo, ki govori o vojni in begunski izkušnji pa leta 2002 v Kopenhagnu. Za zbirko pesmi Svijet iza stakla / Verden bag glasset je prejela nagrado Kočićevo pero (2011), s pesmijo ”Tilståelsen til Sara” (Priznanje Sari), ki jo je napisala v danščini, je zmagala na literarnem natečaju v okviru Evropskega leta boja proti rasizmu leta 1997. S svojo poezijo je zastopana v številnih danskih in bosanskih antologijah, njene pesmi so prevedene v danščino, angleščino, nemščino, francoščino, arabščino, španščino in makedonščino, v makedonščini ji je izšel tudi prevod zbirke Svet za steklom (2019).
Milena Rudež je redna gostja številnih pesniških in literarnih festivalov pa celem svetu.Kot prevajalka prevaja predvsem dansko sodobno poezijo v bosanščino, a tudi bosanskohercegovske pesnike v danščino. Za antologijo Ny lyrik fra Bosnien-Hercegovina (Det Poetiske Bureaus Forlag) je skupaj s sourednikoma Jane Kabel in Thorvaldom Berthelsenom nagrajena na sejmu knjig v Sarajevu leta 2019.
Latest posts by Milena Rudež
(see all)
Alen Bešić (1975, Bihać) je diplomiral na Oddelku za srbsko književnost in jezik pri Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Objavil je štiri knjige poezije ter knjigi izabranih književnih kritik in esejev. Prevaja iz angleškega jezika (Bruce Chatwin, John Fowles, Derek Walcott, Jamaica Kincaid Ku, Jean Reese, Tony Hoagland, Annie Proulx, Teju Cole, Max Porter, Joyce Carol Oates, Claudia Rankine, Jeffrey Eudgenides ...). Za poezijo je prejel nagradi Branka Miljkovića in Rista Ratkovića, za prevod pa nagrado Miloša N. Đurića. Od leta 2007 je urednik revije za književnost in teorijo Polja, od leta 2012 pa tudi urednik založbe Kulturnega centra Novi Sad. Živi v Novem Sadu.
Latest posts by Alen Bešić
(see all)
Sivakumar Ambalapuzha se je rodil leta 1958 v Kerali v Indiji. Piše v malajalščini. Objavil je tri pesniške zbirke in zanje prejel več pomembnih indijskih nagrad. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Piše članke o poeziji, prevaja in objavlja intervjuje tako z indijskimi pesnicami in pesniki, kot tudi s pesnicami in pesniki s celega sveta.
Latest posts by Sivakumar Ambalapuzha
(see all)
Goran Gluvić, rojen 1957, študiral dramaturgijo na AGRFTV, je objavil pet pesniških zbirk (Ulične revolucije, 1984, Predgovor k ljubezenskim pesmim, 1987, Zmerjanje lepe Vide, 1989, Zadnji poletni ples, 1993, Samo koraki v dežju, 2020), številna prozna dela od romanov (Izpovedi jahalca xx. stoletja, Vrata skozi, Blejsko potrkavanje, Popoldanski ritem, Na cesti kjer gume poljubljajo asfalt, Performans, Sprejmi valček z zaprtimi usti, Požri se, Robi) do kratkih zgodb (Harms danes, Z mojstrom na čaju) in številnih dramskih tekstov za gledališče in radio (Carlos, Borutovo poletje, Argentinski tango, Jam session ali nihče ne vpraša jablane, Čuvaja zadnjega kozarca vode, Drop kick, idr.). Piše tudi za mladino, povesti predvsem s športno vsebino (Dvojna podaja, Fantje, žoga, punce, Čudovita igra nogomet, Celovečerni film idr.)
Njegova dela so prevedena v številne evropske jezike. Živi in dela v Brezjem pri Grosupljem.
Foto (c) Ksenija Mikor
Latest posts by Goran Gluvić
(see all)
Luka Gluvić (roj.: 1981), kantavtor, ki ustvarja na presečišču bluesa, folka in countrya. Kot kontrabasist je bil član Big band Grosuplja. Pred leti je vodil tudi jazz kvintet za katerega je pisal avtorsko glasbo. Od leta 2015 do 2016 je pod ustvarjalnim imenom From the balcony pri digitalni založbi izdal štiri EP-je. Od leta 2017 z izidom albuma Vstopanje (Bamdcamp) kot kantavtor nadaljuje svojo vizijo glasbenega ustvarjanja. Istega leta je tudi sodeloval na trinajsti ediciji kompilacije Rokerji pojejo pesnike.
2018 Temne sence (EP, Bandcamp)) , Svobodna sorta EP, Polja lilijane (album, Bandcamp)
2019 Še eno jutro (EP, Bandcamp)
2020 Med borovci (EP, Bandcamp), Cesta, ki pelje v sanje (album, CD, Bandcamp)
2021 Velerajnki L. G. (album, CD, Bandcamp)
"Omejiti besede in glasbo Luke Gluvića na folk/country rock bi bil seveda zgolj delček njegove glasbene zgodbe, ki se še širi in dopolnjuje, tako s prispevkom na že omenjeni kompilaciji RPP 2017 kot s posebno zgodbo njegovega glasu, ki pa ne zveni country ali folkrockovsko belkantovsko, ampak bolj sandieško raskavo in interpretativno; iz njegovih pripovednih liričnih utrinkov naredi pretresljivo lirično zgodbo, ki je sicer ne slišimo pogosto, morda pri Joshu T. Pearsonu iz leta 2011 ali pri samem Waitsu na njegovem prvencu." (Matej Kranjc, recenzija albuma Vstopanje, revija Mentor, februar 2018)
Latest posts by Luka Gluvić
(see all)
Bel Olid (Mataró, Maresme, 1977) je pisateljica, prevajalka in profesorica za literaturo in pisanje.
Je zelo aktivna kot prevajalka v katalonščino in v manjšem obsegu tudi v kastiljščino. Prevaja predvsem knjige za otroke in mladino, iz nemščine, kastilščine, francoščine, angleščine in italijanščine.
Kot avtorica se je predstavila leta 2010 z nagrado Documenta za novelo Una terra solitària, in z esejistično nagrado Rovelló za delo Les heroïnes contrataquen. Models literaris contra l'universal masculí a la literatura infantil i juvenil. Dve leti zatem je prejela nagrado Roc Boronat za La mala reputació, knjigo kratkih zgodb, ki so jo dobro sprejeli tako kritiki kot bralci. Leta 2016 je izdala novo knjigo zgodb, Vents més salvatges, objavila ilustriran album Gigantísima in prejela nagrado Apel•les Mestres de literatura infantil za delo Vivir con Hilda (y sus inconvenientes).v reportaži Vides aturades (2017) predstavi zgodbe ljudi, ki so prišli v Evropo iskat zatočišče. V Feminisme de butxaca, kit de supervivència (2017), ki je v enem letu doživi štiri izdaje, razmišlja o diskriminaciji na podlagi spola v moderni družbi. Leta 2018 objavi prvo zbirko poezije, ki izide kot dvojezična, katalonsko/kastilska knjiga, Ferida, udol, viatge, illa, leta 2019 pa esej ¿Follamos? De qué (no) hablamos cuando hablamos de sexualidades in ilustrirani album Les bruixes d’Arlet. Leta 2020 objavi esej A contrapelo: O por qué romper el círculo de depilación, sumisión y autoodio. Njena dela so bila prevedena v kastiljščino, portugalščino, galicijščino, kmalu pa bosta v angleščini izšla esej A contrapelo in zbirka zgodb Vents més salvatges.
Sodeluje v številnih kulturnih medijih in tiskovinah. Bila je predsednica evropskega združenja literarnih prevajalcev (CEATL - Conseil Européen des Associations de Traducteurs Littéraires, 2013-2015), od marca leta pa je 2015 predsednica združenja pisateljev v katalonskem jeziku, AELC.
Pisatelj Sebastià Portell Clar prihaja z Mallorce in ustvarja v katalonskem jeziku. Je avtor romanov Ariel y los cuerpos (2019) in El día que murió David Bowie (2016), za katerega je prejel nagrado Time Out Barcelona za najboljšega ustvarjalca leta. Piše tudi gledališke igre in kratko prozo, bil pa je tudi urednik številnih zbirk esejevin pesmi, kot na primer Amores sin casa. Poesía LGBTQ catalana (2018), prve antologije tovrstne poezije v katalonskem jeziku.
Foto (c) Sara Serrano
Latest posts by Sebastià Portell Clar
(see all)
Paula Ćaćić pripada mlajši generaciji hrvaških pesnic. Rojena je leta 1994 v Vinkovcih. Diplomirala je južnoslovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Poezijo je objavljala v različnih časopisih in na spletnih portalih ter je sodelovala na pesniških večerih v Ljubljani in Zagrebu. Na 27. pesniškem srečanju v Drenovcih je prejela nagrado za najboljši nenatisnjeni pesniški rokopis, ki je bil leta 2017 objavljen pod naslovom »Povratna karta«. Leta 2018 je njena kratka zgodba "Na koncu vasi" dobila nagrado na Preprekovi jeseni. Leta 2020 je objavila drugo pesniško zbirko „Osobni pejzaž“. Piše za spletni portal Vox Feminae in prevaja literarna besedila iz slovenščine in bolgarščine.
Latest posts by Paula Ćaćić
(see all)
Jennifer Clement je ameriško-mehiška avtorica. Leta 2015 je bila izvoljena za prvo predsednico mednarodnega PEN-a. Med letoma 2009 in 2012 je bila predsednica mehiškega PEN centra. Zavzema se za enakost spolov in svobodo govora. Njena dela so bila prevedena v številne jezike. V slovenščini lahko preberemo deli Vdova Basquiat (Widow Basquiat, LUD Šerpa, 2014, prev. Ana Pepelnik) in Molitve za ugrabljene (Prayers for the Stolen, KUD Sodobnost International, 2017; prev. Dušanka Zabukovec).
Latest posts by Jennifer Clement
(see all)
Simona Rebolj (1976, Ljubljana) je publicistka, esejistka in blogerka. Na kritičen, analitičen in slogovno neposreden način obravnava predvsem manj prepoznavne kontekste in posamezne fenomene družbeno-politične stvarnosti. Premišlja kulturo, umetnost, sodobne trende in aktualna javnomnenjska prepričanja. Posebno pozornost namenja globoko ponotranjenemu patriarhalizmu kot tradicionalni ideologiji človeštva, ki s prikritimi mehanizmi nadvladuje vsak družbeni in ekonomski sistem ter bistveno presega okvir odnosa med spoloma. Piše tudi filmske recenzije, predstavitve literarnih del in spremne besede. Njeni prispevki so objavljeni v različnih tiskanih in spletnih medijih (Portal Plus, Fokuspokus, Dnevnik, Kinotečnik …), prepoznavnost pa je najprej zgradila predvsem z blogom (2007 …) na spletnem portalu Siol. V sferi kulture in medijev deluje še na področju promocije in odnosov z javnostmi (Festival slovenskega filma, RTV Slovenija …).
Latest posts by Simona Rebolj
(see all)
Yin Xiaoyuan je pesnica, pisateljica, avtorica žanrsko mešanih del, ki piše v več jezikih. Leta 2007 je ustanovila Enciklopedično pesniško šolo, je pobudnica Hemafrodističnega pisateljskega gibanja in glavni avtor Hemafrodističnega manifesta.Yin Xiaoyuan je tudi vizualna oblikovalka del Enciklopedistične pesniške šole, ki jo vodi in ki vključuje pesnike, pisatelje, dramatike, vizualne umetnike, glasbenike, fotografe in kaligrafe. Diplomirala je na Pekinški univerzi iz mednarodnih študij in je članica Kitajskega pisateljskega društva, Kitajskega prevajalskega društva in Kitajskega pesniškega inštituta. Do zdaj je objavila 11 knjig, med njimi pet antologij, ter šest prevodnih del. Njena ameriška knjiga Cloud Seeding Agent (Pinyon Publishing) je bila nominirana za najboljšo prevedeno knjigo s strani Društva ameriških prevajalcev in za nagrado Štirje kvarteti Ameriškega pesniškega združenja. Piše v kitajščini, angleščini, japonščini, nemščini in francoščini, njena dela pa so prevedena v številne jezike. Je popotnica in planinka, tako je prepotovala praktično celotno Kitajsko in osvojila vrhove nekaterih najtežje dostopnih gora na Kitajskem.
Latest posts by Xiaoyuan Yin
(see all)
Ajda Borak je rojena leta 1984 v Ljubljani. Po izobrazbi komunikologinja, ki pa že vrsto let deluje kot svobodna novinarka, najraje na področju kulture. Je strastna popotnica po realnih in fiktivnih svetovih.
Latest posts by Ajda Borak
(see all)
Črnogorska pesnica in pisateljica Lena Ruth Stefanović je na Univerzi v Sofiji diplomirala iz ruskega jezika in književnosti. Na pekinški univerzi se je izobraževala na področju kitajskih študij, v Podgorici pa je končala diplomatsko akademijo. Na Državnem inštitutu za ruski jezik v Moskvi je doktorirala iz jezikoslovja.
Je avtorica zbirke esejev Arhetip čuda, pesmi v prozi Io triumpe, pesniških zbirk Đavo, jedna neautorizovana biografija, Boja promene, Izvinite, mislim da umirem ter romanov Šćer onoga bez đece in Aimée (Voljena). Piše o iskanju smisla, magičnosti našega obstajanja, ki jo pogosto prekriva tančica absurda; piše o najboljšem v najslabših in o najslabšem v najboljših med nami. V njenih delih najdemo religijske, mistične, ezoterične motive, zgodbe v njeni drugi knjigi Io triumpe skozi tarot karte govorijo o dogodkih iz življenja. V carjih, vragih, norcih in ljubimcih v njenih zgodbah bralec zasluti črnogorske pisatelje, politike in druge javne osebnosti.
Več kot deset let je intenzivno proučevala tarot, zadnji dve desetletji pa vneto raziskuje kabalo in judovsko mistiko.
Poudarja, da je vloga pisatelja v Črni gori zelo kompleksna; dober pisatelj je vzor, od katerega se veliko pričakuje, in ima veliko odgovornost do družbe. Leta 2021 je bila gostja festivala Vilenica.
Foto (c) Polina Kalashnikova
Latest posts by Lena Ruth Stefanović
(see all)
Pesnica, dramatičarka in urednica Monika Herceg se je rodila leta 1990 v Sisku. Nagrado Goran za mlade pesnike za najboljši debitantski še neobjavljen rokopis Početne koordinate (Začetne koordinate) je dobila leta 2017. Knjiga je izšla leta 2018. Dobila je Kvirinovo nagrado za mlade pesnike, nagrado Fran Galović za najbolje književno delo na temu zavičaja i/ili identiteta, nagrado Slavić za najbolji prvijenac izdan 2018. in mednarodno nagrado Mostovi Struge. Leta 2018 je dobila nagrado Na vrh jezika za najboljši še neobjavljeni rokopis, njena knjiga z naslovom Lovopust (Lovostaj) pa je izšla leta 2019. Na mednarodnem natečaju za poezijo Castello di Duino 2016 je osvojila drugo nagrado in prvo nagrado na regijskem natečaju humoristično-satiričnega žanra Bal u Elemiru 2017. Nagrado za pripoved Lapis Histriae je dobila leta 2019, prvo nagrado pa na natečaju Biber 2019 za najboljšo zgodbo. Leta 2020 je izšla njena tretja pesniška knjiga Čas pred jezikom (Vrijeme prije jezika), ki je osvojila nagrado Zvonko Milković za najbolju zbirku intimističke i/ili zavičajne tematike.
Nagrado za najboljše dramsko besedilo Hrvatskega narodnega kazališta v Zagrebu je dobila za dramo Kje se kupujejo nežnosti (Gdje se kupuju nježnosti). Drama je bila praizvedena leta 2021. Dobila je tudi drugo nagrado Marin Držić za najbolji dramski tekst - Ubij se, očka! (Ubij se, tata) in tretjo nagrado Hrvatskega narodnega kazališta v Mostarju za najboljšedramsko besedilo Zakopani čudeži (Zakopana čuda).
Monikine pesmi so izšle v različnih tujih revijah, prevedene v več kot petnajst jezikov. Izbor njenih pesmi je izšel v francoskem jeziku (Ciel sous tension, L'Ollave, 2019). Zbirki Začetne koordinate in Lovostaj sta bili prevedeni in objavljeni v Makedoniji,Začetne koordinate pa tudi v Ukrajini. Monika Herceg sodeluje pri evropski pesniški platformi Versopolis (www.versopolis.com), pri kateri sta bila objavljena izbora njene poezije v Avstriji in Litvi. Drama Kje se kupujejo nežnosti je izšla v francoskem prevodu (Prozor Editions, 2021.)
Monika Herceg je leta2021 za svoje aktivistično delo prejela nagrado Fierce Women. Je mati dveh otrok. Živi in dela v Zagrebu.
Latest posts by Monika Herceg
(see all)
Nataša Velikonja (Nova Gorica, 1967) je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Objavila je sedem knjig poezije; njen prvenec Abonma iz leta 1994 velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Objavila je tudi pet knjig esejev in znanstvenih razprav. Deluje na več področjih družbenega, kulturnega in umetniškega življenja v Sloveniji: bila je urednica Časopisa za kritiko znanosti, urednica revije Lesbo, dolgoletna kolumnistka Radia Študent, od leta 1993 sodeluje v lezbičnem aktivizmu, je ustanoviteljica Lezbične knjižnice v AKC Metelkova. Od leta 1995 ima status pesnice, kritičarke in prevajalke, ki ga podeljuje Ministrstvo za kulturo RS. Leta 1993 je prejela fakultetno Prešernovo nagrado, leta 2016 je bila za svoje delo nagrajena z Župančičevo nagrado, v letu 2018 pa z mednarodno literarno nagrado Kons.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Nataša Velikonja
(see all)
Nenad Jovanović (Beograd, 1973) je dokončal osnovni študij filmske in TV režije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, magistrski študij filmskega scenarija na Univerzi York University v Torontu, doktorski študij teatrologije na Univerzi v Torontu. Med leti 1993 in 2003 je ustvaril vrsto kratkih igranih in dokumentarnih filmov. Dlje časa je živel v Wellingtonu in Kairu, trenutno pa živi v Daytonu, kjer na državni univerzi Wright State University predava filmsko teorijo in prakso. Napisal je knjigo zgodb Plombe (B92, 2001) in Niz gelender (Fabrika knjiga, 2015), roman Insistiranje (Narodna knjiga, 2005), zbirko dram Ogled o zidu (Fabrika knjiga, 2006), študijo Brechtian Cinemas: Montage and Theatricality i Jean-Marie Straub and Daniéle Huillet, Peter Watkins and Lars von Trier (State University of New York Press, 2017). Objavil je tudi knjige poezije: Frezno (Književna omladina Srbije, 1993), Welt- (Ruža lutanja, 1994), XIX (Književna omladina Srbije, 1996); Ignjat (Gradac, 1997), Bela imena (Centar za stvaralaštvo mladih, 2000) in v založbi Narodne biblioteke „Stefan Prvovenčani“ – Bolest vožnje (2002), Živeti na moderan i umreti na starinski način (2004), Lice mesta (2007), Delfini (2014) in Klase (2018).
Foto (c) Ivana Nešović
Latest posts by Nenad Jovanović
(see all)
Ana Žunič je magistrica profesorica slovenistike in sociologije. V Kranju dela na področju vzgoje in izobraževanja in je nekdanja urednica Layerjeve založbe.
Latest posts by Ana Žunič
(see all)
Taniya Chakraborty se je rodila leta 1990 v Rišri, mestu v Zahodni Bengaliji. Študirala je filozofijo in biologijo, vendar pa je šolanje zapustila in se v popolnosti posvetila pesništvu. Objavljati je začela že v najstniških letih in do zdaj je objavila sedem pesniških zbirk. S svojim delom, za katerega je bila večkrat nagrajena, sodeluje na različnih festivalih v Indiji in izven nje, ter objavlja tako doma kot v tujini.
Latest posts by Taniya Chakraborty
(see all)
Alen Albin Širca je doktor literarnih ved in je zaposlen kot asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z zgodovino zahodnega mističnega pesništva, s starejšo slovensko literaturo in sodobno metodologijo literarne vede. Je avtor treh znanstvenih monografij, nazadnje je izdal delo Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu (2016, KUD Logos). Poleg tega se posveča tudi prevajanju leposlovja in strokovne literature iz francoščine, italijanščine, nemščine in angleščine v slovenščino. Od leta 2018 je predsednik slovenskega društva za primerjalno književnost (SDPK) in član uredniškega odbora znanstvene revije Primerjalna književnost.
Latest posts by dr. Alen Albin Širca
(see all)
Denis Škofič (1985) je pesnik, pisatelj in literarni kritik. Na Filozofski fakulteti v Mariboru je diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo. Objavlja za različne literarne revije ter druge tiskane in spletne medije. V letu 2013 je pri založbi Beletrina izdal svoj pesniški prvenec Sprehajalec ptic, ki je naletel na izjemen sprejem tako pri bralcih kot kritikih, bil nominiran za Jenkovo nagrado in kritiško sito. Na začetku leta 2018 je pri Cankarjevi založbi izšla njegova druga pesniška zbirka – Seganje, s katero se je uvrstil na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado. S kratkimi zgodbami je bil uvrščen v zbornik mednarodnega Festivala prihajajoče literature Alpe Adria z naslovom Vrane, čečkarije in konfeti (Litera, 2017) ter antologijo Petdeset izbranih kratkih zgodb avtorjev in avtoric rojenih po 1980 (Dialogi, 2019). Leta 2014 je bil gost festivala refleksije in prevoda poezije − Pranger, večkrat pa tudi finalist pesniškega turnirja, ki ga je leta 2019 tudi osvojil in s tem postal vitez poezije. Istega leta je bil gost mednarodnega festivala Stih u regiji v Zagrebu ter rezident v mednarodnem projektu Odisejevo zatočišče (The Ulysses' Shelter). V sklopu tega projekta je izšla tudi trojezična antologija s pesmimi udeležencev. Sodeloval je v prevajalskem projektu med Slovenijo, Češko republiko in Slovaško, rezultat katerega je bila antologija: Slovensko-češko-slovaška pesniška republika (Center za slovensko književnost, 2020). Na začetku leta 2021 je pri grški založbi Thraka izšel prevod zbirke Seganje, ki nosi v grškem prevodu naslov Βουτιές.Njegove pesmi so prevedene v angleščino, madžarščino, hrvaščino, makedonščino, češčino, slovaščino in grščino.
Foto (c) Helena Zemljič.
Latest posts by Denis Škofič
(see all)
Aljaž Primožič (2001) je pesnik in dramatik, trenutno študira rusistiko in filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je dobitnik nagrade Župančičeva frulica in lavreat male Veronike. Njegove pesmi sestavljajo antologijo mlade poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo, njegov dramsko besedilo Kamenčki pa je del pete knjižne izdaje Tapetka! (JSKD). Izbrane Primožičeve pesmi so prevede v srbščino, ruščino in nemščino. Od leta 2018 soustvarja literarni festival Izrekanja, v zadnjih letih tudi kot pomočnik umetniškega vodje. Letos je pri Prišlekih (LUD Literatura) izšel njegov pesniški prvenec Čisto potiho.
Latest posts by Aljaž Primožič
(see all)
Lara Gobec (2001, Celje) je bila od nekdaj povezana z besedo, začela je kot bralka in prozaistka, zdaj piše predvsem poezijo. Sodelovala je s SNG Dramo, leta 2017 v gledališkem performansu Sanjati? (režija: Žiga Divjak), leta 2019 pa so njen dramski tekst postavili na oder kot del bralne uprizoritve Intima (režija: Luka Marcen). Leta 2020 je bila finalistka natečaja Mala veronika in istega leta dobila pesniško nagrado Župančičeva frulica. Njene pesmi so bile objavljene na spletnem portalu LUD Literatura, v reviji Novi zvon in antologiji mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo.
Latest posts by Lara Gobec
(see all)
Krzysztof Siwczyk (rojen 1977), je poljski pesnik, literarni kritik, občasni igralec in avtor 16 pesniških zbirk, pesniškega pamfleta Długie dno (Dolgo dno) in razprave o literarni kritiki. Njegove pesmi so bile objavljene v vseh pomembnih literarnih revijah doma in v tujini (Nemčija, Slovenija, Slovaška, Kanada, Francija, Češka, Bolgarija...), vključene pa so tudi v pet domačih in tujih antologij, med drugim v slovensko antologijo novejše poljske poezije Asklop (LUD Šerpa, 2005). Odigral je tudi naslovno vlogo v celovečernem biografskem filmu Lecha Majewskga Wojaczek. Za vlogo, v kateri je upodobil poljskega pesnika Rafała Wojaczka, je bil leta 2000 nominiran za nagrado Evropske filmske akademije. Nastopil je tudi v filmu Bluesmani in medgeneracijskem projektu Czuje głód (Lačen sem), film Widalony (Izgnani), v katerem je odigral glavno vlogo, pa je premiero doživel na Era New Horizons v Wrocławu. Od leta 2000 je član Evropske filmske akademije in Društva poljskih pisateljev. Je kolumnist za časnika Polityka in Gazeta Wyborcza, njegove recenzije pa so objavljene tudi na spletnem portalu Polytika. Zaposlen je na založbi Instytut Mikołowski, kjer ureja književno zbirko in literarno revijo Arkadia. Živi v Gliwicah.
Foto (c) Lorenzo Castore
Latest posts by Krzysztof Siwczyk
(see all)
Nina Dragičević je pesnica, esejistka, skladateljica in doktorica sociologije. Je avtorica knjig Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021) in Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022, v tisku). Njena literarna besedila so bila prevedena v portugalski, hrvaški, srbski, angleški, nemški, češki in španski jezik. Dragičević je članica Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN.
Leta 2021 je prejela Jenkovo nagrado, leta 2020 Župančičevo nagrado, leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade Vitez poezije prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Bila je v ožjem izboru za Cankarjevo nagrado 2022, kritiško sito 2020, Jenkovo nagrado 2019 in Veronikino nagrado 2019, prejela pa je tudi svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke in bila finalistka za evropsko nagrado Palma Ars Acustica 2018.
Foto (c) Nataša Velikonja
Latest posts by Nina Dragičević
(see all)
Mansour Noorbakhsh piše poezijo in prozo v farsiju, ki je njegov materni jezik, in Angleščini, v obeh jezikih tudi objavlja pesniške zbirke, zgodbe, pesmi in članke. Leta 2017 je tako izšla njegova pesnitev “In Search of Shared Wishes”. V svojem pisanju poskuša biti glas svobode, človekovih pravic in varovanja okolja. Na Kanadskem radiu predstavlja sodobne kanadske pesnike in pesnice v perzijščini ((https://persianradio.net/poets/ ali https://t.me/ottawaradio). Njegove pesmi so bile prevedene v grščino, portugalščino, španščino, srbščino, makedonščino in kitajščino. Mansour Noorbakhsh je elektro inženir in živi z družino v Torontu, v Kanadi.
Latest posts by Mansour Noorbakhsh
(see all)
Gail McConnell prihaja iz Belfasta. Njen pesniški prvenec Sonce je odprto (The Sun is Open), je bil nagrajen z mednarodno nagrado Fundacije Johna Pollarda za poezijo (The John Pollard Foundation International Poetry Award) in spominsko nagrado Christopherja Ewarta-Biggsa (The Christopher Ewart-Biggs Memorial Prize). Na festivalu Vilenica je letos prejela častno nagrado kristal Vilenice. Izdala je tudi knjigo z naslovom Severnoirska poezija in teologija (Northern Irish Poetry and Theology) in dva pesniška pamfleta: Fothermather in Fourteen. Gail je skupaj s Conorjem Garrettom za BBC-jev Radio 4 pripravila dve oddaji, ki temeljita na njeni poeziji: Fothermother in The Open Box. Je predavateljica angleščine na Kraljičini univerzi v Belfastu.
Latest posts by Gail McConnell
(see all)
Tom Veber (Maribor, 1995) je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Kot igralec in plesalec je nastopal v gledališču Glej, PTL-ju, Kinu Šiška, Klubu Tiffany in v English Student Theatre. Kot pevec je sodeloval s pevskimi zbori Sankofa, Beegesus, APZ Maribor in APZ Tone Tomšič. Poezijo objavlja v literarnih revijah Sodobnost, Poetikon, Dialogi, Mentor, Literatura, Apokalipsa in Rast. Sodeluje na pesniških slamih in s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne gostuje po Sloveniji, z njo je med drugim nastopil tudi na festivalih Trnfest in Poleti v NUK. Je zmagovalec Pesniške olimpijade 2018, uvrstil pa se je tudi v finale Pesniškega turnirja 2019, 2022 in zmagal na MKC-jevem natečaju »Ali govoriš emojščino« in na natečaju Naj pesem 2020 v sklopu festivala Dnevi poezije in vina. Njegove pesmi so bile objavljene na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Rusiji in na Kitajskem, nekaj njegovih pesmi je bilo objavljenih tudi v nemški antologiji Mein Schwules Auge, kjer se s svojimi deli predstavljajo gejevski literati in umetniki iz celega sveta. Izdal je pesniško zbirko Točka preloma (2019). V letu 2019 je postavil pet razstav kjer se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije. V letu 2020 je bil del plakatne akcije Moč besede, v katerem so bodrilne verze različnih pesnic_kov razstavili po Mariboru. Uredil je antologijo pesniške skupine Psevdopoeti, Milimeter in pol in izbor del mladih slovenskih LGBTQ+ ustvarjalk_cev Srca v igri. V letih 2018, 2020 in 2021, 2022 je v sklopu festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru in projekta Maribor skozi rožnata očala organiziral literarne večere z naslovom Mlada slovenska LGBTQ+ literatura. Je prejemnik JAK-ove štipendije za perspektivnega ustvarjalca na področju literature (2019, 2020, 2021). Njegova druga pesniška zbirka Do tu sega gozd, je lani decembra izšla pri Lambdi.
Latest posts by Tom Veber
(see all)
Luka Kürner je rojen leta 1979. Deluje kot svobodni prevajalec, prevaja iz španskega, francoskega in angleškega jezika. S svojimi pesmimi je nastopil na Mladih rimah in drugih pesniških dogodkih. Aktiven je tudi v gledališki skupini oddelka za francistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Latest posts by Luka Kürner
(see all)
Bojana Stojanović Pantović se je rodila v Beogradu leta 1960. Magistrirala je (1985) in doktorirala (1992) na Filološki fakulteti v Beogradu iz Slovenske književnosti pri prof. dr. Mariji Mitrovićevi. Od leta 1985. je zaposlena na Filozofski fakulteti v Novem Sadu (najprej na Oddelku za srbsko in primerjalno književnost in potem od leta 2001 na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Za izrednega profesorja je bila izvoljena leta 1999, za rednega profesorja leta 2004. Predava naslednje predmete: Slovensko književnost, Zgodovinski pregled poetik in Primerjalno raziskovanje moderne srbske književnosti. Honorarno je poučevala slovensko književnost na Oddelku za srbsko in južnoslovanske književnosti Filološke fakultete v Beogradu (1995-2002). Delala je kot urednica pri beograjski založbi Nolit in urejala številne strokovne in literarne revije. Od leta 1998 do 2008 je bila stalni kritik za sodobno srbsko poezijo pri časopisu Politika.
Objavila je okrog 400 študij, člankov, esejev in kritiških zapisov kot tudi prevodov iz slovenščine in angleščine ter 15 monografij, kritiških knjig in antologij s področja južnoslovanske primerjalne književnosti, med ostalimiPoetika Mirana Jarca, Dolenjski muzej, Novo Mesto, 1987 (v slovenščini); Srbski ekspresionizem, Novi Sad, 1998; Srbske prozaide-antologija pesmi v prozi, Beograd, 2001; Kritiška pisma, Rad, Beograd, 2002; Morfologija ekspresionistične proze, (predelana doktorska naloga o slovenski ekspresionistični prozi), Artist, Beograd, 2003; Pesem v prozi ali prozaida, 2012, etc.
Pesniške zbirke: Beskrajna-Neskončna (2005), Zaručnici vatre-Zaročenci ognja (2008), Isijavanje-Izsijavanje (2009), Lekcije o smrti-Lekcije o smrti (2013), U obruču-V obroču (2017), Povreda beline-Ranjena belina (2021), Niz kičmu godina-Po hrbtenici let (izbrane in nove pesmi), 2022.
Prejela je nagrade: "Milan Bogdanović" (2000) za najboljšo književno kritiko in nagrado "Isidorijana" za esejistiko in teorijo (2000), kot tudi pesniške nagrade: "Gordana Todorović" (2006), "Hadži Dragan Todorović"(2010) "Djura Jakšić"(2018), "Vasko Popa"(2018),"Kondir Kosovke devojke" (2020).
Živi v Beogradu.
Latest posts by Bojana Stojanović Pantović
(see all)
Wojciech Kass, pesnik, rojen leta 1964 na severu Poljske, organizator literarnega življenja in sourednik revije Topos, že četrt stoletja živi v mazurskih gozdovih, v zgodovinski hiši ob jezeru, ki jo je spremenil v pomembno pesniško središče (tu podeljujejo tudi nagrado za zbirko leta Orfej). Do zdaj je izdal 18 pesniških zbirk, v svojem opusu pa ima tudi številne knjige esejev in zapiskov. Tu prevedene pesmi so iz obširnega izbora njegovih pesmi in pesnitev iz let 1996-2021, natisnjenega z naslovom Metafizični kamenček.
Latest posts by Wojciech Kass
(see all)
Veronika Razpotnik (1997) je biokemičarka in pesnica. Svojo poezijo je prvič objavila l. 2017. Istega leta se je z branjem avtorske poezije predstavila na Mladih rimah. L. 2018 je sodelovala pri organizaciji dveh samostojnih recitalov pesniške skupine Psevdopoeti, katere članica je. Uvrstila se je v med najboljše literarnega natečaja Rdeča nit ter med finaliste 19. Pesniške olimpijade. Leto 2019 je bilo za Razpotnik izjemno uspešno, saj je na literarnem natečaju Rdeča nit prejela prvo nagrado v kategoriji poezija, se uvrstila med finaliste natečaja za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro – Mentorjev feferon ter zavzela 8. mesto med izbranimi prispevki za 5. številko literarne revije Spirala. Leta 2021 je pri založbi Poetikon izdala svoj prvenec Krekspot na požarnih štengah.
Latest posts by Veronika Razpotnik
(see all)
Claudia Piccinno je rojena v južni Italiji, vendar živi in dela kot profesorica v severnem delu Italije. Objavila je več kot 100 antologij, je članica žirij, ki podeljujejo pomembne državne in mednarodne literarne nagrade. Piccinno je evropska predstavnica odbora »Svetovnega festivala poezije«, v Italiji promovira istanbulsko kulturo kot ambasadorica »Ist Sanat Art«. Objavila je 34 pesniških zbirk, med katerimi je avtorska poezija in prevodi znanih pesniških imen z vsega sveta. Je dobitnica številnih mednarodnih nagrad, med njimi je na primer leta 2016 v Istanbulu prejela prestižno nagrado »Stele of Rosetta«, leta 2017 pa v Nigeriji nagrado »World icon for peace«, prav tako je prejela okoli 250 nagrad v Italiji. Je urednica mednarodne literarne revije Papirus v Turčiji in mednarodne revije Atunis ter italijanske revije Gazzetta di Istanbul, ki izhaja v Istanbulu.
Latest posts by Claudia Piccinno
(see all)
Daniela Andonovska Trajkovska (3. februar 1979, Bitola, Republika Severna Makedonija) je pesnica, pisateljica, znanstvenica, glavna urednica dveh prestižnih literarnih revij v Severni Makedoniji (Rast, ki jo izdaja Bitolski književni krožek, in mednarodne revije Sodobni dialogi, ki jo izdaja Makedonsko znanstveno društvo), kot tudi še revij Literarni elementi in Stožer, ki izhaja pri Društvu makedonskih pisateljev, literarna kritičarka, doktorica pedagogike, univ. profesorica, članica Društva makedonskih pisateljev, Makedonskega znanstvenega društva – Bitola, Slovanske akademije za književnost in umetnost v Varni – Bolgarija, Bitolskega književnega krožka, bila pa je predsednica uredniškega sveta Makedonskega znanstvenega društva in vodja Oddelka za jezikoslovje in književnost pri Makedonskem znanstvenem društvu – Bitola. Predava na več univerzah v Severni Makedoniji. Do zdaj je objavila devet pesniških zbirk, pesniško zbirko za otroke in dve zbirki kratkih zgodb, za svoje delo je prejela številne domače in mednarodne nagrade, med drugim nagrado Aco Šopov za poezijo (2021), ki velja za najpomembnejšo nacionalna nagrada za poezijo v Severni Makedoniji, podeljuje pa jo Društvo makedonskih pisateljev. Njena dela so prevedena in objavljena v več kot 40 svetovnih jezikov. Kot prevajalka je prevedla številna literarna dela iz angleškega, srbskega in bolgarskega jezika v makedonski in obratno.
Latest posts by Daniela Andonovska Trajkovska
(see all)
Marija Knežević (1963), pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, filmofilka, avtorica 27 knjig, ... meni, da izvira celotno umetniško pisanje iz poezije. Na Filološki fakulteti v Beogradu je študirala občo književnost in teorijo književnosti, podiplomski študij je zaključila v ZDA, in sicer na Državni univerzi Michigan (primerjalna književnost), kjer je štiri leta predavala kreativno pisanje. Bila je novinarka na Radiju Beograd. Je članica Srbskega književnega društva in ima status svobodne umetnice.
Njen roman Ekaterini je preveden v ruščino, nemščino in poljščino, leta 2011 pa je izšel tudi v angleškem prevodu (prevedel Will Fert); knjiga izbranih pesmi „Tehnika dihanja“ v prevodu Sibelan Forrester je izšla v ZDA.
Latest posts by Marija Knežević
(see all)
Pino Pograjc, rojen leta 1997, je trenutno v zadnjem letniku študija anglistike in primerjalne književnosti na magistrski stopnji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji prvič bral svoje pesmi pred občinstvom in nekajkrat zmagal. Je del antologij Srca v igri in Mimobežnice. Leta 2022 je postal del selekcijske ekipe za Festival LGBT Filma v Ljubljani. Istega leta je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje, za katerega je dobil nagrado za najboljši literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Leta 2023 se je pridružil mednarodnemu pesniškemu projektu POT-VOT (Poezija sodobnosti –glasovi prihodnosti), s katerim bodo sodobni pesnice in pesniki obiskovali srednje šole. Istega leta se je pridružil programskemu odboru festivala angažiranega pisanja Festival Itn.
Foto (c) Maša Pirc
Latest posts by Pino Pograjc
(see all)
Rosa Jamali (Tabriz, 1977) je iranska pesnica, prevajalka, literarna kritičarka in dramatičarka. Študirala je angleško literaturo na Teheranski univerzi, kjer je tudi diplomirala in magistrirala. Njen pesniški prvenec This Dead Body is Not an Apple, It Is Either a Cucumber or a Pear (1997) velja za prelomno zbirko, saj je z njo v perzijsko poezijo vpeljala številne nove pesniške postopke, med drugim npr. persono oziroma dramski monolog. S svojim delom pa je vpeljala tudi številne nove motive in teme, z zbirko Making Coffee To Run a Crime Story (2002) temo nasilja nad ženskami. Danes velja za eno najpomembnejših pesnic in pesnikov perzijske poezije, kritika pa ceni v njeni poeziji še posebej združevanje vsakdanjega in mističnega. Rosa Jamali je tudi priznana prevajalka, med drugim je prevedla poezijo Williama Shakespeara in Williama Butlerja Yeatsa ter je avtorica in prevajalka antologije angleške poezije in antologije angleške ženske poezije v perzijščini. Živi v Teheranu.
Avtor portreta je Naser Nasiri.
Latest posts by Rosa Jamali
(see all)
Davood Eftekhar je doktor književnosti, doktoriral je iz dela Williama Faulknerja, in predava svetovno književnost na Univerzi v Shirazu. Davood Eftekhar velja za enega vodilnih literarnih teoretikov v Iranu.
Latest posts by Davood Eftekhar
(see all)
Slave Gjorgjo Dimoski (Velestovo, 1959) je pesnik, eseist, prevajalec, ustvarja tudi za otroke in mlade. Ustanovil je pesniški festival Pesniška noč v Velestovem, bil je predsednik Upravnega odbora Struških večerov poezije in je še vedno član makedonskega PEN centra. Je avtor štirih otroških knjig in treh esejev. Prevaja iz slovanskih jezikov. Njegove posamezne pesmi in pesniški cikli so prevedeni v več kot trideset jezikov, 15 knjig pa je prevedenih v angleški, ruski, srbski, romunski, turški, švedski, češki, poljski, azerski, bolgarski, italijanski in mongolski jezik. Zastopan je v vseh antologijah makedonske poezije, ki so bile v Makedoniji ali po svetu objavljene po letu 1982. Za svoj opus je prejel številne domače in mednarodne nagrade.
Latest posts by Slave Gjorgjo Dimoski
(see all)
Lara Mihovilović (Ljubljana, 1987) je profesorica hrvaščine in makedonščine ter prevajalka. Ukvarja se predvsem s sodobno makedonsko poezijo. Svoje prevode objavlja v revijah Poetikon, Sodobnost, Sovremenost itd., v knjižni obliki so izšle: pesniška zbirka Katice Kulavkove Nekoč hčerka, pesniški zbirki Risova poročila ter Jezik in kruh Slave Gjorgja Dimoskega ter slikanica Veterna pravljica Nike Gavrovske. Piše tudi članke o makedonski poeziji in prozi. Občasno tudi sama piše pesmi.
Latest posts by Lara Mihovilović
(see all)
Silvija Žnidar (1987) je literarna kritičarka in recenzentka, ki urendikuje revijo Literatura, sodeluje z njenim spletnim portalom, objavlja pa tudi v spletnih medijih, kot so Arslitera, AirBeletrina in MMC portal RTV Slovenija. Pogosto moderira in pomaga organizirati literarne dogodke. Delovala je v žirijah nagrade novo mesto short, kristal Vilenice in nagrade Lastovka, ki jo podeljuje Radio Ars. Kot kritičarka deluje tudi pri festivalu Pranger. Je aktivna članica Društva slovenskih literarnih kritikov.
Latest posts by Silvija Žnidar
(see all)
Andreja Štepec je poleti leta černobilovega rojena Jeseničanka. Magistrirala je iz italijanskega jezika in književnosti in je profesorica pedagogike in andragogike. Objavljala je v revijah kot so I.D.I.O.T., Sex Zin in Lud Literatura in je prevedena v nemški, ruski, angleški, albanski, madžarski, češki in španski jezik. Gostovala je na različnih festivalih po Evropi, od Prage, Dunaja, Vaduza, Českih Budějovic, Londona do Brașova v Romuniji. Njen pesniški prvenec z naslovom Edit Paf (2018, LUD Šerpa) je bil leta 2019 izbran za kritiško obravnavo na Festivalu Pranger. Leta 2022 je prav tako pri LUD Šerpi izdala drugo pesniško zbirko Jesenožki (jst sm tok utrujena), ki je bila ponovno uvrščena v kritiški izbor Festivala Pranger 2023. Literarni kritiki so Jesenožke uvrstili tudi med 10 najboljših in najzanimivejših slovenskih knjig leta 2022 v brošuri 10 books from Slovenia 2023, ki jo vsako leto uredi in izda Center za slovensko književnost. Poleg pesnjenja prevaja iz italijanskega in angleškega jezika in ustvarja video poezijo kot je npr. kompilacija pesmi Jesenožki (https://www.youtube.com/watch?v=ujv5VrcpSqc&ab_channel=EP) ter ločen video, z uvodno pesmijo iz nove zbirke, Fnt moj, bodi moj dobar klastrfak (https://www.youtube.com/watch?v=cDd-qtr0WBo&ab_channel=EP). Živi in dela v Ljubljani, a se redno vrača na rodne Jesenice.
Latest posts by Andreja Štepec
(see all)
David Bandelj (1978) pesnik in glasbenik, občasni prevajalec, rojen v Gorici (Italija), kjer živi. Doktoriral je iz primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani, objavil je pesniške zbirke Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006), Odhod (2012), Gorica – Gorizia (2014), Enajst let in pol tišine (2020), Ronin (2022), knjigo esejev Razbiranja žarišča (2008) in dve literarnozgodovinski monografiji: V iskanju jaza: teorija in praksa dnevniške književnosti (2013) ter Obrazi slovenske literature (2014). Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih literarnih revijah in v prevodih (italijanščina, angleščina, makedonščina, češčina, poljščina), nastopa tudi na različnih domačih in mednarodnih festivalih. Večkrat je bil mentor ter regijski in državni selektor na literarnih festivalih pri JSKD, prejel je tudi nekaj nacionalnih in mednarodnih nagrad. V slovenščino je prevedel pesmi italijanskih in furlanskih avtorjev (Dario Bellezza, Tommaso Campanella, Celso Macor) avstralskih domorodnih pesnikov in nekaj latinskih klasikov. Piše eseje, zapise in kolumne iz literature, družbenih vprašanj in glasbe, ki so posejani po različnih tiskanih in spletnih medijih v Italiji, Sloveniji in drugod (Primorski dnevnik, Novi glas, Literatura, Poetikon, Zvon, KUD Kdo, ChoralIter, Glasba v šoli in vrtcu, Caietele Echinox ipd.). Poučuje slovenski jezik s književnostjo in latinski jezik in kulturo na liceju Gregorčič-Trubar v Gorici in je zborovodja Mešanega mladinskega zbora Emil Komel iz Gorice, s katerim je segel po pomembnih nacionalnih in mednarodnih nagradah.
Latest posts by David Bandelj
(see all)
Tatjana Gromača (Sisak, 1971) je pesnica, prozaistka in publicistka. Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je diplomirala iz primerjalne književnosti in filozofije. Med leti 2000 in 2017 je delala kot novinarka, poročevalka in kolumnistka za Feral Tribune in Novi list (Reka) s poudarkom na kulturi in umetnosti. Od leta 2017 deluje kot samostojna književnica in kritičarka. Je članica Hrvaškega društva samostojnih umetnikov. Redno sodeluje s Tretjim programom hrvaškega radia s predstavitvami knjig, eseji, potopisnimi zgodbami ter članki o humanistiki. Na portalu prometej.ba objavlja književno rubriko »Ljudje in knjige« ter kolumne na portalu autograf.hr Po besedilu njenega kratkega romana »Črnec« je Hrvatsko narodno kazalište iz Reke leta 2009 uprizorilo predstavo. Za roman »Božanski otroci« je leta 2012 prejela nagrado Ministrstva kulture Republike Hrvaške »Vladimir Nazor« za najboljše prozno delo, leta 2013 pa nagrado Jutarnjeg lista za najboljši roman leta. Njena dela so prevedena c angleški, nemški, italijanski, češki, poljski, slovenski, makedonski in bolgarski jezik. Bila je prejemnica štipendije berlinske Akademie der Künste. Živi v Istri.
Latest posts by Tatjana Gromača
(see all)
Kajal Ahmad (1967) je kurdska pesnica in novinarka. Je avtorica sedmih pesniških knjig, njene pesmi pa so bile vključene v pomembnejše iranske pesniške antologije. Njena poezija je bila prevedena v številne jezike, med drugim tudi v hrvaščino in slovenščino. V svojem novinarskem delu se posveča predvsem pravicam žensk in kurdskemu vprašanju.
Latest posts by Kajal Ahmad
(see all)
Martina Potisk (1987) je rojena v Mariboru. Leta 2011 je diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti. Leta 2018 je doktorirala iz literarnih ved. Od leta 2012 dalje pisala literarne kritike (Mentor, Literatura, Dialogi, Sodobnost, Radio ARS, Delo). Leta 2019 je prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Od leta 2020 piše predvsem za Delo. Leta 2022 je izšla njena znanstvena monografija Medkulturnost in sodobni slovenski roman. Sodelovala je v komisijah za nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma, Glazerjeve nagrade za področje književnosti, Stritarjevo nagrado in nagrado novo mesto short. Je članica Društva slovenskih literarnih kritikov. Poezijo objavlja v vidnejših revijah in spletnih medijih.
Latest posts by Martina Potisk
(see all)
Dr. Hiva Panahi je sodobna neodvisna znanstvenica, pisateljica, pesnica in prevajalka kurdskega rodu, rojena leta 1980 v Sanandaju v provinci Kurdistan v Iranu. Prvo pesem je objavila v kurdski reviji Serwe pri trinajstih letih. Zaradi svojega pisanja je bila v mladosti zaprta in mučena. Konec devetdesetih let je bila štipendistka Mitterrandove fundacije za preučevanje Evrope in v okviru tega programa se je nekaj let znašla v Atenah v Grčiji. Doktorirala je iz političnih družbenih ved s poudarkom na politični sociologiji na univerzi Panteion v Grčiji. Kot avtorica in pesnica je prejela več mednarodnih nagrad za svoj prispevek h klasičnim študijam, njena poezija pa je vključena v različne antologije, kot tudi v knjigo Karen Van Dyke's Austerity Measures: The New Greek Poetry pri NYRB. Pred časom je bila kot tujka deležna krutega preganjanja tudi v Grčiji in se je zatekla v Švico.
Latest posts by Hiva Panahi
(see all)
Tina Kozin (1975) je literarna kritičarka, urednica zbirke kratkih zgodb "Stopinje" pri LUD Literatura, Stritarjeva nagrajenka za kritiko in pesnica.
Leta 2010 je izdala svoj prvenec, pesniško zbirko "Mož s petimi podplati", sicer pa objavlja pesmi med drugim v revijah Zvon, Literatura in Sodobnost. Svoje pesmi je brala na Prangerju v Rogaški Slatini, na dnevih "Poezije in vina" na Ptuju ter nastopala na festivalu poezije na Irskem. Zaposlena je na Radiu Slovenija na programu ARS. Leta 2021 je prejela Veronikino nagrado.
Latest posts by Tina Kozin
(see all)
Mosab Abu Toha je palestinski pesnik, pisatelj in esejist. Piše v arabščini in angleščini. Za prvo pesniško zbirko Things You May Find Hidden in My Ear: Poems from Gaza (2022, City Lights) je leta 2022 v VB prejel nagrado Palestine Book Award, v ZDA American Book Award, bila je tudi v ožjem izboru za Walcottovo nagrado za poezijo ter za National Book Critics Circle Award. V Gazi, kjer živi, je ustanovil Knjižnico Edwarda Saida, v letih 2019/20 pa je gostoval na univerzi Harvard kot pesnik in v harvardski knjižnici Houghton kot bibliotekar.
Latest posts by Mosab Abu Toha
(see all)
Alenka Jensterle-Doležal je slovenska pesnica, prozaistka in znanstvenica, ki živi v Pragi na Češkem.Leta 1983 je diplomirala iz slovenščine, primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, opravila je magisterij iz slovenske književnosti (1989) in na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 2000 doktoriralaz disertacijo o Antigoni v zahodno- in južnoslovanskih dramatikah sredi 20. stoletja. Že več kot dvajset let predava slovensko književnost in slovanske književnosti na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Do sedaj je izdala šest znanstvenih monografij (eno tudiv češčini in eno v angleščini ( o slovenskih pesnicah iz obdobja moderne)) in številne članke v slovenščini, češčini in angleščini. Je tudi urednica in sourednica dveh zbornikov in dveh kolektivnih monografij (zadnja je o Ivanu Cankarju). Prizadeva se za kulturne in znanstvene povezave med Slovenijo in Češko republiko.
Izdala je šest pesniških zbirk (eno v češčini): Juditin most, 1991, Pokrajine začetka, 1993, Přeludy (Prividi),1996, Zapisi za S. G., 2006, Pesmi v snegu, 2012, Nostalgične pesmi, 2018. Napisala je tri prozna dela: roman Pomen hiše, 2015 in Temno mesto, 2017, roman O ljubezni, vojni, izgubi in pozabi, 2023.Nekatere njene pesmi in deli proze so bili revialno prevedeni včeščino, poljščino, angleščino, srbščino, hrvaščino, makedonščino, romunščino in albanščino in izšli porazličnih slovenskih, čeških, ameriških in poljskih antologijah. Tri leta je bila v Pragi glavni organizator pesniškega festivala Mladi mesec – festivala slovenskih pesnic na Češkem (2015, 2016, 2017), iz katerega je izšla slovensko-češka antologija pesmi Mladi mesec. Sodelovala je na raznih pesniških festivalih in literarnih branjih na Češkem, Poljskem in v Sloveniji.
Foto (c) Aleksander Čufar
Latest posts by Alenka Jensterle-Doležal
(see all)
Iva Jevtić (1976, Kranj) je pesnica in prevajalka. Leta 2005 je izšel njen literarni prvenec Težnost, leta 2009 pa znanstvena monografija Mistična podoba: miselna podoba v delu Julijane iz Norwicha. Leta 2023 je pri založbi KUD Zrakogled izšla njena druga zbirka poezije, Milost, ki je bila ena izmed dveh dobitnic letošnje Veronikine nagrade.
Foto (c) Taj Kosmač
Latest posts by Iva Jevtić
(see all)
Maja Novak (1960) je pisateljica, prevajalka in kolumnistka. Je avtorica več proznih del za odrasle in mladino, med drugim romana Cimre in zbirke kratkih zgodb Zverjad, za kateri je leta 1997 prejela Nagrado Prešernovega sklada. Njena dela pa so uvrščena tudi v številne antologije. Prevaja iz francoščine, italijanščine, srbščine in angleščine.
Foto (c) Tihomir Pinter
Latest posts by Maja Novak
(see all)
Aleš Berger je pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, kritik, prevajalec in urednik. Leta 1970 je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Bil je novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 urednik pri založbi Mladinska knjiga. Objavil je več del za odrasle in mladino, nazadnje pesniško zbirko »navsezadnje« (2024). Kot literarni zgodovinar je obravnaval smeri dadaizma in nadrealizma. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim Sovretovo nagrado (1983), Rožančevo nagrado (1998) in Prešernovo nagrado za življenjski opus (2017).
Foto (c) Naško Križnar
Latest posts by Aleš Berger
(see all)
Violeta Tančeva Zlateva (Borievo-Strumica, 1968) je pesnica, pisateljica, prevajalka, lektorica. Diplomirala je iz južnoslovanskih književnosti na Filološki fakulteti v Skopju. Zaposlena je kot lektorica pri založbi TRI v Skopju. Piše romane, kratke zgodbe in poezijo. Objavila je 6 proznih del ter 9 pesniških zbirk. Njene pesmi so prevedene v številne tuje jezike ter objavljene v antologijah. Prejela je številne nagrade, tako za kratke zgodbe in romane, kot za poezijo; med najpomembnejše spada nagrada Bratov Miladinov za pesniško zbirko »Knjiga sanj« (2018) na Struških večerih poezije ter nagrada Antevo pero (2022) za pesniški rokopis »Gluhi čas«.
Latest posts by Violeta Tančeva Zlateva
(see all)
Đorđe Matić se je rodil leta 1970 v Zagrebu, kjer je živel do leta 1991, ko se je preselil v Italijo in nato v Amsterdam, kjer je študiral angleško in italijansko književnost.
Piše poezijo, prozo, eseje in kritike. Objavil je pesniške zbirke Lingua franca, Haarlem Nocturne (v nizozemščini) in Drugi zvok (Drugi zvuk), knjigo esejev o glasbi Skrivnostno življenje pesmi – hrvaška popularna glasba devetdesetih (Tajni život pjesama – hrvatska popularna glazba devedesetih) in Skrivnostne vezi (Tajne veze); zbirke ogledov in esejev Zgodovina in sodobniki (Historija i savremenici), Sence naših prednikov: iztrgano pozabi (Senke naših predaka: otrgnuto od zaborava) in Visages du silence – Obrazi tišine (Lica tišine, v francoščini).
Leta 2021 je pri založbi Ljevak izšel njegov roman Niotkuda s ljubavlju, za katerega je pred kratkim prejel nagrado Moma Kaporja.
Đorđe Matić je član Društva hrvaških pisateljev.
Živi in dela v Poreču.
Latest posts by Đorđe Matić
(see all)
Krešimir Bagić (1962), pesnik, stilistik in kritik. Profesor stilistike na Filozofski fakulteti v Zagrebu, urednik portala stilistika.org. Objavil je deset zbirk poezije, deset znanstvenih in eseističnih knjig, Slovar stilskih figur (Rječnik stilskih figura, 2012) in Uvod v sodobno hrvaško književnost (Uvod u suvremenu hrvatsku književnost, 2016). Večkratni nagrajenec, njegove knjige so prevedene v številne jezike.
Foto (c) Branko Čegec
Latest posts by Krešimir Bagić
(see all)
Mag. Jelka Kernev Štrajn je literarna teoretičarka, kritičarka in prevajalka. Kot teoretičarka se posveča teoriji tropov, feministični literarni teoriji, animalistiki in ekokritiki. Je avtorica razprav s teh področij, objavljenih v Primerjalni književnosti, Delti, Literaturi in monografijah. Pri tem se metodološko opira predvsem na pristope, kot jih razvija sodobna semiotika, a tudi na filozofske tekste Deleuza in Guattarija ter njuno teoretsko dediščino.
Kot literarna kritičarka je v literarni prilogi časnika Delo vrsto let spremljala sodobno slovensko literarno produkcijo, zlasti poezijo.
Udeležila se je številnihmednarodnih simpozijev in pri nekaterih sodelovala tudi kot soorganizatorka. Je sourednica nekaterih tematskih številk revije Primerjalna književnost in sourednica ter soavtorica monografije o ekokritiki, Ecology Through Poetry, ki je 2012 izšla pri indijski založbi Sampark v Kolkoti. Leta 2009 je pri ZRC SAZU izšla njena monografija z naslovom Renesansa alegorije.
Trenutno se intenzivno posveča problemu reprezentacije živali v književnosti.
Foto (c) Eduard Lampe
Latest posts by Jelka Krnev Štrajn
(see all)
Luka Benedičič (1998) je diplomirani sociolog kulture in magister socialne antropologije. Trenutno študira na Univerzi v Heidelbergu, prostočasno pa je pesnik, literarni kritik in urednik spletnega portala pesem.si. Kritiške in pesniške zapise redno objavlja v domačih literarnih revijah ter na spletu. V okviru festivala Pranger se je uvrstil v finale natečaja Mlada kritika (2018). Bil je tudi član komisije za poezijo na literarnem natečaju Rdeča nit (2020) in glavni urednik e-zbornika Evropska poezija na prepihu (Beletrina, 2021). Dvakrat pa je bil kot literarni kritik predstavljen v Delovi rubriki Mlado pero (2020, 2023).
Foto (c) Matej Pušnik
Latest posts by Luka Benedičič
(see all)
Irina Starovoyt je ukrajinska pesnica, esejistka in profesorica kulturnih študij na Ukrajinski katoliški univerzi. Svoj pesniški prvenec je izdala leta 1997, številne pesmi pa so si utrle pot med ustvarjalce nove generacije. Leta 2017 je izšla zbirka njenih izbranih pesmi Polje najdenčkov. Njene pesmi so bile prevedene v številne jezike in uglasbene. Irina Starovoyt je članica PEN Ukrajina in redna gostja Blejskih srečanj. Tam in ob številnih drugih priložnostih pričuje o dogajanjih v Ukrajini in osvetljuje ozadja tamkajšnjih razmer.
Foto (c) Olena Subach
Latest posts by Irina Starovoyt
(see all)
Robert Șerban je študiral gradbeništvo na Politehniški univerzi ter zgodovino in teorijo umetnosti na Zahodni univerzi v Temišvaru. Deloval je v tiskanih in spletnih medijih, kot književni urednik in predavatelj novinarstva na univerzi. Za svojo prvo pesniško knjigo Firește că exagerez (1994; Seveda pretiravam) je prejel nagrado za prvenec Zveze romunskih pisateljev. Tej so sledile knjige poezije, intervjujev, kritik in spominske proze. Njegove pesmi so prevedene v večino evropskih jezikov ter objavljena v številnih antologijah in literarnih publikacijah v Romuniji in tujini.
Latest posts by Robert Șerban
(see all)
Aja Zamolo je biologinja in pesnica. V letu 2017 so bile njene pesmi izdane v seriji Male ignorirane knjige, njena prvenka Nenaključno pa je izšla leta 2022 pri založbi Črna skrinjica. Izbor njenih pesmi je bil preveden v nemščino. Poezija ji je najljubša, ko zazveni v prostoru.
Foto (c) Teo Delić
Latest posts by Aja Zamolo
(see all)
Vladimir Martinovski (Skopje, 1974) je pesnik, esejist, pisatelj, literarni kritik, prevajalec. Zaposlen je na Katedri za primerjalno književnost na Filološki fakulteti v Skopju. Ukvarja se tudi z glasbo, slikarstvom, fotografijo, piše haiku poezijo itd. Prejel je številne literarne nagrade: nagrado bratov Miladinov (za poezijo), nagrado Nova Makedonija (za zgodbe) in nagrado Dimitar Mitrev (za literarno kritiko).
Latest posts by Vladimir Martinovski
(see all)
 nina medved.jpg)
 dk.jpg)
.jpg)
 branimir ritonja.jpg)
 julijan kmet.jpg)
.jpg)
 simon intihar.jpg)
 zulejka javeršek.jpg)
 boris b. voglar.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
