ker je govoriti pisati in razmišljati o ljubezni težko
se je odločil da ne bo nikoli več napisal ljubezenske pesmi
o njej ne bo govoril niti je pestoval kot pravkar rojenega otroka
svoje vročekrvne občutke bo zamrznil v kepico ledu si jo metal v zrak
da bo videti kot da se z njo igra in mislili bodo da je malo psihotika
verzov ne bo končeval z rimami ker bi zveneli preveč lahkotno
in če hoče svetu dokazati da nima nikogar da je izgnanec
izgnanega ljudstva ne sme zveneti ranljiv in blag
vzbujati mora videz borca ali neke vrste duhovne vodje
čeprav duhovno in moralno podpira samo sebe
kljub temu mora biti črpalka ki vase brizga pogum in trde grobe nasilne
besede da iz njih potem lahko dela masko predrznosti ki že meji na obup
ko hodi po svetu brez sten je svoboden v svoji hrapavosti in ostrini
obenem pa je ranljiv in blag vendar zna to zakriti s kletvicami
ki jih težko izgovarja in mu sušijo grenko slino
ne razmišlja o ljubezni in kako bi napisal pesem ki bi v svoji izpovedi
bolela pekla in žgala do živega mesa niti se ne zapira vase ker ve da bi
potem moral premagovati vrhove samoironije
zato ob tej priložnosti samo sedi
sedi v brezkončnosti ki se skozi pore postopoma steka tudi vanj
in se nasmiha ob misli na dejstvo da ga bodo po smrti
častili kot največjega pesnika ljubezni
- Anja Grmovšek: Besede so pomembne - 20. 6. 2016
- Anja Grmovšek: Avtorefleksija - 22. 1. 2016
- Anja Grmovšek: Pariz - 18. 9. 2015