moj človek je velik in
rjove
njegov spas je metronom
usklajen s celičnim jedrom
sredi tektonskega jarka
plete gnezdo
v slogu stola
zraščenega s špargljevim grmičevjem
in si ga posaja na glavo:
Ave Cesar! Ave NikoiNišta!
nekdo ga je nategnil
o videnju doline vrtnic
ne zameri mu
zna pogledat poganjke perunike
se zbosti v dlan
njegov pristan lomi parametre
in se zatika ob vsaki izrabi
izgubljen na poti
med robidovjem in rujem
ne krvavi več
odlične so noči izpraznjenja
in odlična jutra sovpadanj
na jeziku pomisleki in
teža pesti na členkih
pestka minljivost
ne gre jo preseči
le privesti do skrajnosti
nepremagana ostajajo kolesja
dneva in v njem
nepremagana osebna ost
za bat se je begljavih vrtljajev
v daljavi
na vročem kamnu razsekajo
dobro ime preganjanih
posegajo perverzno v periodnost
metamfetaminske noči
s počasnimi rezi poplesujejo v votlini niča
eno meso ločeno kot zvezde
mimiki izlivajo svoje kadilo
solze so zadnje razlitje
na koncu zrejo v okruške
preobremenjene z mimezisom
se spominjajo na napis
v turkizno modri
oh your childhood is over
- Andreja Štepec: Bluz za dolgčas ali zakaj sm tok utrujena - 15. 7. 2023
- Andreja Štepec: nepotešeni - 13. 7. 2023
- Andreja Štepec: Skrilavec - 9. 7. 2023