Naslednjič, ko prideš, s sabo prinesi zobno ščetko.
Pustila jo bova v kopalnici in se pretvarjala,
da si jo pozabil pri meni.
Prinesi svojo nežnost, prinesi svoje robate roke.
Prinesi svojo pižamo in polnilec za telefon.
Ugasni luči, zakleni vrata, tvoj predpražnik sem.
Prinesi svoje knjige, prinesi razpoke na ustnicah,
da se bova smejala mestu, kjer človek najprej popoka.
Prinesi psa, namišljene prijatelje, prinesi stare plesne čevlje.
Prinesi sneg, ki nikoli ne neha padati,
in jaz bom prinesel veter z Bajkalskega jezera.
Prinesi brisačo. Prinesi blazino.
Prinesi svoje oči. Prinesi svoje oči.
Tvoja usta so nabito polna potovalka.
Aljaž Primožič (2001) je pesnik in dramatik, trenutno študira rusistiko in filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je dobitnik nagrade Župančičeva frulica in lavreat male Veronike. Njegove pesmi sestavljajo antologijo mlade poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo, njegov dramsko besedilo Kamenčki pa je del pete knjižne izdaje Tapetka! (JSKD). Izbrane Primožičeve pesmi so prevede v srbščino, ruščino in nemščino. Od leta 2018 soustvarja literarni festival Izrekanja, v zadnjih letih tudi kot pomočnik umetniškega vodje. Letos je pri Prišlekih (LUD Literatura) izšel njegov pesniški prvenec Čisto potiho.
Latest posts by Aljaž Primožič (see all)
- Aljaž Primožič: Sneg, ki nikoli ne neha padati - 11. 8. 2022