… da bomo hodili po mestu in naši koraki ne bodo
puščali stopinj
trije delavci so delali
eden je žagal, drugi je lomil, tretji je čistil
v petih minutah je padlo, kar je rastlo deset let,
in brez sledu
otroci v vrtcu so opazovali izza ograje.
eni z roko pred usti, drugi z roko pred očmi,
tretji je stavil, katero bo prej, in navijal
in kaj naj
bil je čas mehke državljanske vzgoje
ali kako ostati negiben, ko pade drevo
trden s trdnostjo štrclja –
in kaj naj, samo drugi padajo
sonce je sijalo brez učinka
moje stopinje so se sproti topile
gorka žagovina v zraku, v grlu, nevidna
in kaj naj, ta večni kaj naj
- Alenka Jovanovski: Mojster na sprehodu skoz državo - 15. 6. 2019
- Alenka Jovanovski: Margareta in poželjive mašine - 9. 6. 2019
- Alenka Jovanovski: Divji kostanj, za trenutek - 12. 10. 2015