Milan Petek Levokov: O vzgoji pesnika

s pesnikom je treba ravnati dosledno

in pravično

že na začetku razčistiti kako in kaj

kje mu je mesto

takoj na kratko z njim, kar na – ti

ne se mu pustit izsiljevat

četudi stoka ali milo gleda

ni noben bog – je le pesnik

kar bi rad, naj si zasluži

dva obroka na dan, nič več

kdaj pa kdaj še kak priboljšek

a ne pretiravat

s pijačo zmerno, ker pesniki nimajo mere

kakšna pohvala ne škodi

vendar previdno, da se ne prevzame

paše mu glajenje (se pravi: hvala)

a ne proti njegovi dlaki

kritika ga običajno jezi, včasih spravlja v bes

takrat tudi previdno: lahko ugrizne

sicer pa ne potrebuje veliko nege

pozimi malo toplote in streho nad glavo

v poletni vročini vodo in senco

malo nežnosti (kako in kaj je stvar okusa in presoje)

pustiti mu je treba nekaj svobode

– a potem spet na vrvico

(metaforično povedano, seveda)

jo kdaj pa kdaj zategnit, tudi do bolečine

da mu vzame sapo: pesnik to potrebuje

njegove poeme bodo v takih primerih bolj silovite

prepričljive

privrele bodo iz dna duše

(ker tudi pesniki jo imajo)

v sili – če se upira ali grize – tudi šus v glavo ne škodi

ne glavi ne njegovim rimam

pesnik v bistvu vse prenese

je potrpežljiv

z malim zadovoljen

in tudi hvaležen družabnik v vaših pustih dneh in nočeh

– če mu to dovolite

se je pa treba zavedati meje – on je le pesnik

in ve se, kje je pesnikom mesto

in kako se pesnikom streže

Milan Petek Levokov