Andraž Polič: Piran

Megla.

Na jutranjem obrežju se plazim s pogledom prek nevidnega zaliva,

kjer prežijo ribiške barkače na ribjo norost.

Nebo je zasidrano v temnem morskem vesolju.

Kamni kotrlijo v pljuskanju valov in molk je oster zrak.

Včerajšnja slika na steni se lušči v barvne olupke.

Pomol je tih in motorji spijo.

Klic ribičev predre belino.

Samota je polna kot prazne mreže iz globin.

Meduze plovejo v stari aorti.

V žilah polje kri tisočene noči.

Skale mrmrajo pesem, ki me bo preživela.

Ostale bodo sanje v megli.

Zimski vonj za osamljenega psa.

In nič, kar bi lahko dojeli.

Andraž Polič