Pred hišo me pozdravi starka,
skoraj je ne bi opazila,
ker so se njene pege
zlile s šekastim ometom.
Nasmehne se,
njena vlažna zrkla počasi mežikajo.
Na roki nosi prstan,
čeprav je dragulj že zdavnaj odpadel
in je zdaj le še kovinski okvir,
prazna postelja.
Pohitim mimo in se spomnim,
kako sta babica in dedek
premetala cele kupe zemlje,
sta želela premakniti svet?
Potem sta dolgo stala pred oknom
in strmela v prazno.
(pesem bo objavljena v zborniku pesniške delavnice Poiesis 2016 “Ko me napiše pesem”, ki izide marca 2017)
Petra Skušek se je rodila leta 1994 v Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. Je študentka Medicinske fakultete v Ljubljani. Piše poezijo. Obiskovala je delavnice na temo poezije pri priznanih slovenskih pesnikih –pri Petru Semoliču, Maji Vidmar, Urošu Zupanu, Milanu Jesihu, Barbari Korun, Alji Adam in številnih drugih. Svoje pesmi je večkrat tudi javno predstavljala na Mladih rimah, v Literarni hiši Maribor, v Kavarni Union, Kultu 3000 in drugje.
Latest posts by Petra Skušek (see all)
- Petra Skušek: Starka - 26. 2. 2017