Maja Vidmar je rojena leta 1961, doma je iz Nove Gorice in živi kot svobodna književnica v Ljubljani. Do zdaj je izdala sedem pesniških zbirk ("Razdalje telesa", Mladinska knjiga/Pomurska založba, 1984, "Način vezave", Mladinska knjiga, 1988; "Ihta smeri", Emonica, 1989 (izbor); "Ob vznožju", Nova revija, 1998, "Prisotnost", Aleph, 2005, "Sobe", Apokalipsa 2008, "Kako se zaljubiš", Študentska založba 2012 in "Minute prednosti", LUD Literatura 2015). Za knjigo "Prisotnost" je prejela Jenkovo nagrado, Nagrado Prešernovega sklada in dunajsko štipendijo v okviru Grosser Preis für osteuropäische Literatur. Prejela je Premio Letterario Internazionale Trieste Scriture di Frontiera dedicato a Umberto Saba 2007, za knjigo "Sobe" Nagrado mreže gradova književnosti 2009, leta 2015 pa je prejela nagrado Čaša nesmrtnosti. V tujini je izšlo šest knjig njene poezije:"Leibhaftige Gedichte" (Droschel, 1999), za katero je prejela nagrado Hubert-Burda-Stifung für junge Lyrik, Akt (Meandar, 1999), "Molitva tijela" (Tugra, 2007), "Gegenwart" (Edition Korrespondenzen, 2007), "Način vezivanja" (Udruženje književnika Banja Luka, 2009) in "E il mondo si scolora" (Ibiskos Editore, 2010). Ima veliko tujih in domačih revijalnih in antologijskih objav.

Foto (c) Tihomir Pinter