dolgo sem si predstavljala da si kot dekle odrezala rjave kite in jih pustila gozdu
zato so na tvoji prašni glavi kasneje samevale gole zaplate puščave
tvoji mamini moji prsti in lonci in ponve in tiste nedelje
ko si polagala karte in kuhala kavo in govorila o luni
o švici o jeziku ki ga nisi znala o moških ki so tepli
o vedru zarodkov o splavu o strahu o deklici ki je zrasla
o deklicah ki so zrasle in so nosile naprej ponve in strah in moške ki tepejo
 
ker si se smejala z drobovjem sem te vedno videla kot dekle z rjavimi kitami
s pegami ki smo jih narisale deklice na svoja telesa
ko si odrasla svoje telo si ga zapustila nam
da ga pometemo umijemo sestavimo pokopljemo
če povem po resnici ne bodo verjeli
zato vedno rečem da si šla z velikim pokom
delci tebe so še vedno v zraku vdihnem te
 
kako te naj napišem če pa sem iz tebe

• About
• Latest Posts

Larisa Javernik

Larisa Javernik (1990) je magistrica primerjalne književnosti. Piše literarne kritike in prispevke o literaturi za razne slovenske literarne publikacije ter spletne portale. Občasno deluje tudi kot dramaturginja in dramatičarka. Leta 2014 so v Gledališču Glej uprizorili njeno dramo »Apokaliptična mesečina«, leta 2015 pa v BiTeatru še njeno dramo »24 ur«. Marca 2016 se je uvrstila med polfinaliste Pesniškega turnirja Založbe Pivec.

Foto (c) Katja Gorečan

Latest posts by Larisa Javernik (see all)

• Larisa Javernik: prapok - 13. 6. 2016