Moja maserka
ne sledi nobenim trendom,
ne bere deklaracij,
in ne gleda telenovel,
pride na dom
brez olja in vonja po sivki,
pljune
in se razmaže po meni.
Prihaja nenapovedano,
ali pa zamuja,
ne rabi izgovora,
pri njej čas vedno je
… točno poldne.
Vedno ima s seboj vse
v veeliiki
prazni torbi,
a je nikoli ne odpre
vsaj tukaj; pri meni
nikoli nič ne pokaže,
a srce ima polno in …
to se čuti,
če bi vanj zarezal z nožem,
bi ven zadišalo po domačem kruhu
in če bi ga dal še pol zraven
bi bili dve.
Med njenim specialnim vložkom,
»intermezzo« mu reče preprosto,
brez besed in
brez ovinkov
sklene v meni vse čakre
še preden se kazalec premakne,
skupaj sem spet
kot gmota razvozlan.
Istomerno
odide –
neslišno-nevidno,
skoraj rajsko.
Rojen v Ljubljani, 1979. 1997 končal gimnazijo, 2016 diploma na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani. 2003 se je preselil v primorje, danes živi med Izolo in Piranom.
Kot arhitekt urbanist (brez diplome in licence) je zasnoval in pripravil precej idejnih projektov, večinoma na območju Kopra. Zmaga na natečaju; prenova sosesk Olmo in Šalara (v Kopru), zmaga na natečaju Hrvatini-center. Študij arhitekture (smer urbanizem); zaradi soustvarjanja in umeščanja struktur »raznih vrst« v prostor – v nameri ohranjanja narave in njene inteligence, ob zagotavljanju najboljših in enakovrednih bivanjskih pogojev.
Literatura ga zanima v kolikor mu pride pod roke – zares dobra. Piše:»Brez namere. Poezija je prestiž (bivanjskosti); ne verjame v poklic pesnika, v imena ... Pesniška tekmovanja (in tudi delavnice) sliši kot napako v premisleku.« Nima izdane zbirke – svoj »prvenec« (cca 600 izbranih pesmi), morda edinec, bi želel natisniti v zbirki štirih knjig (pri različnih založbah) s skupnim krovnim naslovom »Kiva«.
2013 postal oče.
V srcu; kmet za svoje potrebe, mizar za lasten užitek. V življenju bi rad zgradil leseno hišo in leseno barko.
Latest posts by Jure Bagon
(see all)