Lara Gobec: This is not a love story .*

In še nihče ni spregledal, kako daleč
seže moja roka. Ker pesmi ne pišem
zato da bi z njimi kaj razložila, ampak
da padejo predte, da samo padejo predte
na kosce in veje, iz katerih sem se izpletla.
Ker nisem ne drevored, ne njegova moč, da
se dvigne iz razpokanega betona. Ne četrtek,
kakor danes, ker se ne morem primerjati z dnevom
pred dnevom mrtvih. Nihče ne ljubi pesnic. Vsaj ne
pravih pesnic. Ljubimkajo z njimi, to že. In so Odiseji,
ki se vračajo domov, zvesto in z rano na kolenu, njihova
srca pa še vedno zanihajo na pravo mesto. Zgodovina
z mano nima prav ničesar. Ko vsi govorijo o Penelopinih
laseh, si jaz, kratkolasa, prižgem cigareto. Za sabo puščajo
stavke, ki sem jih izrekla. Stavke, ki tiho poniknejo v morju.
Na mojem vzhodu nihče ne hrepeni po izplutju. Vse, kar je,
je dolga, bela, slana raza na mojem oprsju. Da se ve, kako
zlahka se spozabijo.

*Fleabag

About
Latest Posts

Lara Gobec

Lara Gobec (2001, Celje) je pesnica, performerka in kritičarka. Sodelovala je s SNG Dramo, leta 2017 v gledališkem performansu Sanjati? (režija: Žiga Divjak), leta 2019 pa so njen dramski tekst postavili na oder kot del bralne uprizoritve Intima (režija: Luka Marcen). Leta 2020 je bila finalistka natečaja Mala veronika in istega leta dobila pesniško nagrado Župančičeva frulica. Njene pesmi so bile objavljene na www.ludliteratura.si, v reviji Novi zvon, Poetikon, Spirala in antologiji mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo. Trenutno v Ljubljani študira pravo in primerjalno književnost. Leta 2024 je pri LUD Šerpa izšla njena pesniška prvenka Rebraste žaluzije.

Foto (c) Murr