Neža Vilhelm: Pogumno pričevanje in iskanje lepega

Z Irino Starovoyt sva se spoznali na Bledu v okviru srečanj, ki jih že desetletja organizira Slovenski center PEN. Gre za srečanja Odbora pisateljev za mir, kjer se srečujejo avtorji z vsega sveta, da bi tam debatirali o aktualnih problemih v svetu in nanje opozorili širšo javnost. Leta 2022 sva se na tem srečanju znašli obe, Irina in jaz. Navdušila me je s svojim ostrim umom, natančnim izvajanjem na govorniškem odru in občutljivostjo za krivice, ki pa ne zahaja v patos ali slepo poveličevanje samo ene strani. Pozneje sem jo začela spoznavati tudi kot znanstvenico, kot profesorico, kot pesnico, ki v resnici živi to, o čemer piše. Nekajkrat sva se pogovarjali po Zoomu in razlagala je o tem, da vse naokrog padajo bombe, ljudje ne morejo nikamor, novice, ki jih dosežejo, pa so v glavnem žalostne. Pripovedujejo o smrtih, izgubah, migracijah, strahu.
 
Vojna vseh proti vsem se nadaljuje,
Kar poglejte komentarje na spletu.
Naši prijatelji odhajajo, najboljši, najtesnejši,
mi, sirote, pa ne vemo, kaj naj storimo
z njihovimi blogi in stranmi na Facebooku.

(Polje najdenčkov, stran 27)
 
Govorka se zaveda pomena sodobne tehnologije pri širjenju verodostojnih informacij o dogodkih v svetu, dobro pa ve tudi, da obilica krutih prizorov ljudi otopi. Postanejo navajeni na podobe mrtvih otrok, odtrganih udov in drugih grozot.
 
Kako naši otroci osivijo,
kako naša mesta zgorijo kot premog,
kako mrtvi padajo z neba,
kako živi rijejo po zemlji.
 
(Prvi angel si pokrije obraz.)
 
Kako grozlji-
vo udobno je
to za vas na drugi strani
zaslona.
 
(Polje najdenčkov, stran 35)
 
Siva barva je barva skrbi, obupa, barva pepela, uničenja, požganih domov. Sive kodre govorka opazi že pri otrocih. Kljub grozi pa opazi tudi zelenje dreves in začuti upanje, ki raste iz pepela.
 
Kostanji v drugem razcvetu letos,
jesenske sveče zrejo v tvoje oči.
Brez sramu cvetijo pozno,
kot obnovljena strast pod pepelom.
 
(Polje najdenčkov, stran 67)
 
Pesmi Irine Starovoyt, zbrane v njeni zadnji zbirki, so polne referenc na zgodovino in  literaturo (angleški prevod je opremljen celo z opombami pod črto), s čimer daje veljavo poeziji svojega naroda, pravico do obstoja priznava tako poeziji kot državi, osvetljuje njuno veličino in pomen v svetovnem merilu. Čeprav poezija naj ne bi odsevala resničnosti, odseva resničnost, kot jo vidi, razume in doživlja avtorica, natančna in rahločutna opazovalka sveta. Njena poezija je pretresljivo pričevanje, pogumno razgaljanje resnice in nežno iskanje lepote in tišine v svetu eksplozij in ruševin.

 

 

 

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS

Neža Vilhelm