ne
ni zvezd
mandragorinih gnezd
samo nenasitljivi naprstci
komarji v predpasnikih in pijanska
srepota pred paradoksalnim strelskim
postankom ko bo treba odmetati mrzle
kanje in premostiti pretrgane glasove
na vranje pogreti podstrehi ker
roko na srce
res ne morem
minirati tako eh
majhnih njih
potem ostanem sama
do neba
Latest posts by Martina Potisk (see all)
- Martina Potisk: ena na ena - 19. 9. 2023